Na dokaj urejeni spletni strani in ob prijaznem odzivu službe za informacije izvemo, da potovalni čas za potniški vlak iz Kopra v Ljubljano traja od dve uri in 25 minut do dve uri in 50 minut. Vmes je 153 kilometrov sedanje proge, kar pomeni, da je povprečna potovalna hitrost vlaka, vključno s postanki, od 54 do 63 kilometrov na uro. To so nekoč dosegali in presegali s konjsko vprego. Nedavno (11. septembra 2024) so navedene podobne številke v spletni izdaji Dnevnika.
S požarom nad Črnim Kalom 7. avgusta 2016 se je menda spopadlo 150 gasilcev in dva helikopterja. Zagorelo je ob progi, ki ji pravijo »gorska proga« z naklonom 2,6 odstotka. Izredno zanimivo bi bilo izvrtati iz zapisnikov gasilskih društev podatek o tem, kolikokrat je zaradi iskrenja ob zaviranju gorelo ob progah, ki prečkajo področja z visoko stopnjo požarne nevarnosti. Ali je podjetje SŽ kdaj poravnalo škodo, povzročeno naravnemu okolju? Ali v Sloveniji nihče ni imel poguma, da bi tožil SŽ za okoljsko škodo?
Zakaj odgovorni niso nikoli krivi
Dne 25. junija 2019 se je blizu Hrastovelj izlilo 7611 litrov kerozina na vodovarstvenem območju. Ni bilo požara … Koprski kriminalisti so zbirali podatke o nesreči, pri kateri naj bi bilo za okoli 2,9 milijona evrov škode na železnici, o okoljski (materialni) škodi pa praktično ni bilo govora. Omenjala se je »zagrožena« denarna kazen ali zaporna kazen do dveh let. Govorilo se je, da se je vlak iztiril »zaradi zlomljene kretnice«. V vladnem poročilu, izdanem 22. aprila 2020, piše, da »je bil vzrok iztirjenja vlaka vožnja po zlomljeni ostrici kretnice. Ta se je zlomila zaradi premajhne togosti podpor ostrice, ki je omogočala posedanje in dokončen zlom ostrice. Preiskovalni organ … na kretnici ni bilo stabilnosti … mikrorazpoke … prelom zloma.« Odgovornost? Očitno je »stabilnost kretnice odgovorna za nesrečo«, nikakor zaposleni na SŽ. Ob tem se sprašujem, zakaj obalne občine niso iztržile od SŽ vsaj 50 milijonov evrov za postavitev nove oskrbe z vodo.
Na anarhijo dela kažejo številni sindikati, ki na SŽ zastopajo cehovske interese. Gre za: 1. Sindikat železniškega prometa (SŽPS), 2. Sindikat vzdrževalcev SŽ (SVSŽ), 3. Sindikat železničarjev Slovenije (SŽS), 4. Sindikat železniškega transporta Slovenije (SŽTS), 5. Sindikat strojevodij Slovenije. Morda sem katerega pomotoma izpustil. Ali so vsi ti zbrani v »Sindikate SŽ« na Trgu OF 7 v Ljubljani (zapisano v imeniku Bizi), še ne vem. Me pa to tudi dosti ne zanima. Na javnem TV-programu sta se pred leti »ravsala« predstavnika dveh »železničarskih« sindikatov. Takrat sem zaznal kar tesno prepletenost enega od sindikatov z vodstvom SŽ, kar je bilo nenavadno.
Na vlaku pozabili invalida
Za neprijetnosti in afere na SŽ pogosto nihče ne odgovarja. Na vlaku so 19. januarja 2024 pozabili invalida. 21. januarja 2024 so potniki na vlaku od Maribora do Ljubljane potovali osem ur in na vlaku tudi zmrzovali, ker je pač zmanjkalo elektrike. Tistega dne je zaradi snežnih padavin v težkih vremenskih razmerah imelo več vlakov zaznavne zamude, vožnja iz Ljubljane v Maribor je trajala šest ur. Kaj pa so težke vremenske razmere, v katerih bodo vlaki SŽ varno vozili? Deset centimetrov snega? Zakaj pa je vlak strgal žice oziroma vozno mrežo? Zakaj so žice »visele«? Zakaj so se dan za tem pokvarile zavore in je vlak ostal na viaduktu med Borovnico in Logatcem? Za neljubi dogodek so vendar krive »zavore«, ne pa odgovorni na SŽ. Še manj so lahko odgovorni za to, da se nadomestni avtobusi v mrazu ne morejo »hitro zmigati«. Pa kretnica je »ponagajala« pri Šentjurju, kot smo lahko prebrali. V resnici je odgovorno »sosledje izrednih dogodkov«, kot so izjavili na SŽ.
V medijih smo brali, da so bile na SŽ samo leta 2023 tri nesreče s smrtnim izidom. Je kdo od odgovornih na SŽ (in v vladi) zato odstopil? Odgovorni očitno ne morejo biti odgovorni za delo zaposlenih, še manj za delo »pogodbenikov« na železnici. Poslednja nesreča lani je bila med Postojno in Prestrankom 21. decembra, kjer sta med nujnimi vzdrževalnimi deli umrla dva delavca od devetih, dva pa sta bila huje poškodovana. Tam prisotni naj ne bi bili obveščeni, da se jim približuje vlak. Naj bi šlo za »človeški dejavnik«. Kot smo lahko sprva prebrali na spletni strani MMC RTV SLO, naj bi šel čuvaj pogosto na kavico ali pa v trgovino, ko promet ni bil ustavljen. V verziji generalnega direktorja SŽ in direktorja infrastrukture SŽ z dne 22. januarja, zapisani na MMC RTV SLO, sta pod »človeškim dejavnikom« navedena prometnik in čuvaj. Epilog zapisa? »Dela na Slovenskih železnicah so znova stekla, potem ko so sprejeli dodatne ukrepe«, in »kar je bila prej ena od opcij za zagotavljanje varnega dela, je zdaj obvezno«. Kaj res? Kje pa je odgovornost nadrejenih? Zapisano se ne nanaša na tiste, ki na SŽ odgovorno opravljajo delo. Res je tudi, da so se nesreče na železnici dogajale in se bodo, pri nas in drugod. Pa vendar, za zdaj ni jasno videti te odgovornosti nadrejenih v podjetju in na ministrstvu. Saj generalnemu direktorju SŽ ne privoščimo na primer usode direktorja železnic na Japonskem, ko se zgodi nesreča. Navsezadnje pa gre tudi za ugled države, ki je sicer že izgubila ugled, saj je lastnica podjetja. Ali obstaja načrt, (nova) usmeritev (države), da morajo tudi odgovorni na SŽ in ministrstvu prevzeti (objektivno) odgovornost?
V zvezi s prevozom tovora pa poleg omenjenega dogodka z razlitjem kerozina navedem še en dogodek v lanskem letu. Dne 4. februarja 2023 so SŽ na železniški postaji v Zidanem Mostu odstranile 280 ton težak transformator skoraj mesec dni po nesreči 7. januarja 2023. Ta je pri prevozu tovora s posebnim vlakom »zletel« z vagona. Pri nas tovor pač lahko zleti z vagona. Ob nesreči gasilcem ni manjkalo dela, huje je bil poškodovan češki državljan. Odstranitev transformatorja, ki je temu sledila, ni bila lahka naloga v prostoru, polnem električnih vodov v bližini Save. Iz Avstrije so s 25 izrednimi vlačilci pripeljali 1000 ton težko dvigalo, za katero so morali postaviti posebno ploščad in odstraniti 20-kilovoltni daljnovod. V glasilu SŽ Nova proga (april 2023, str. 9) piše, da je bila odgovornost na strani prevoznika. Verjetno res. Vendar: ali ne bi morale SŽ pred prevozom pregledati, kako skrbno je prevoznik, ki v glasilu ni bil naveden, opravil svoje delo? SŽ si lahko »manejo roke«, ker je bil tovor zavarovan in je prevoznik brez težav poravnal škodo. Kaj pa drugim, ki jim je bila z nesrečo morda povzročena škoda? Kaj pa škoda, ker so bili občani morda brez elektrike?
Politično odlagališče odsluženih zaslužnih kadrov
V Maroku so vlaki točni do nekaj minut, dosegajo hitrosti tudi do 320 kilometrov na uro, na večini odsekov zlahka presegajo hitrost 100 kilometrov na uro (pa 160 in 220 kilometrov na uro). Je že res, da tam marsikje ob progi niso gorati predeli, pa vendarle. Ali bi glede na dosedanje ravnanje odgovornih na SŽ in v vladi zaupali v upravljanje hitre vlake podjetju SŽ? Nekateri verjetno upravičeno pravijo, da jim v upravljanje ne bi zaupali niti »karjole«.
Številne afere in nesreče kažejo na neorganiziranost, neodgovornost do potnikov, do lastne infrastrukture, tovora in do zaposlenih (na progah). Znano je tudi, da so SŽ od »nekdaj« politično odlagališče odsluženih zaslužnih kadrov. Eden poslednjih primerov tega je nedavna ministrica za javno upravo. Zanjo, ki se razume na »kompleksnejše plačne sisteme in njihove prenove«, kot smo razbrali iz medijev, je bil ustvarjen poseben razpis. Seveda SŽ niso odlagališče kadrov zgolj vladajoče Svobode, to bi res bilo krivično zapisati. Tudi in predvsem druge stranke so si podajale kljuko pri zagotavljanju službice »svojim« kadrom.
Prof. dr. VLADO MALAČIČ, Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani
Mnenje avtorja je neodvisno od institucije.
