Vse se je začelo 11. februarja 1858, ko se je po uradno potrjenem pričevanju katoliške cerkve v neki skalnati votlini 14-letni pastirici Bernardki Soubirous takrat in v nekaj naslednjih dneh večkrat prikazala Marija. Bernardkinim izpovedim predstavniki cerkve sprva niso verjeli, ko pa so jih priznali in se je o skrivnostnih prikazovanjih razvedelo, je od leta 1860 naprej v Lurd prihajalo vse več romarjev, med njimi tudi težki bolniki in invalidi, ki so verjeli in še verjamejo v čudežno moč studenca, izvirajočega na mestu Marijinega prikazovanja. Rimskokatoliška cerkev je doslej priznala 67 čudežnih ozdravitev. Natanko 50 let pozneje je tudi Slovenija dobila svoj Lurd, imenovan Novi Lurd v občini Šentjernej. Zanj je zaslužen kaplan Leopold Kolbezen. Ko si je za pot k nekemu bolniku v vasi Rakovnik 11. februarja 1908 izbral bližnjico skozi gozd, je ob poti opazil skalnato votlino s studencem, ki ga je spomnila na Lurd. Po posvetovanju z menihi bližnjega kartuzijanskega samostana v Pleterjah so na to mesto 29. junija istega leta ob priložnostni slovesnosti z udeležbo približno 7000 vernikov postavili manjši kip Marije Lurške, ki so ga kartuzijani prinesli iz Grenobla v Franciji. Dve leti pozneje so prostor še nadkrili z enostavno leseno krovno konstrukcijo, namesto katere so čez nekaj časa zgradili zidano kapelico, ki stoji še danes. Zaradi podobnosti s pravim Lurdom so začeli ljudje v velikem številu prihajati v Novi Lurd ter piti in se umivati s tamkajšnjo studenčnico, upajoč na čudežno ozdravitev, vendar cerkev kakšnih čudežnih učinkov tega kraja ni nikoli potrdila, na kar je opozarjal tudi nekdanji šentjernejski župnik Anton Lesjak. Poleti leta 1918 je ob kapelici maševal celo ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Novi Lurd je zlasti v mesecu maju in ob Marijinih praznikih dobro obiskan tudi danes.
Iz Št. Jerneja.
V tej silni suši smo mi 25. junija 1908 obhajali neko izvanredno lepo in spodbudno slovesnost, katera se je šele prav na sv. Petra dan končala. (…)
Bila je že štatua sv. Marije na nosilnici, zagrnjena, pripravljena. Ko so poprej že vso šolsko mladino obdarili, in tudi nas z češnjami, sirom, kruhom, nekim pecivom in prav dobro kapljico domačega vina pogostili, so prišli čč. gg. oo. prijor, vikar, prokurator in še mnogo drugih bratov pred samostan, ter so šolarji defilirali in peli g. Parmovo pesem: »Mladi vojaki.« (…) Ko so nehali peti, je trobentač trobil, ko je ta nehal, jo bobnar bobnal, potem so pa godci godli na godala, in zopet so peli, to se je ponavljalo celo pot do župnišča, kjer je čakala soha Matere Božje sv. Petra dan, da jo bodo slovesno nesli na določeni kraj. (…)
Dolenjske novice, 1. julija 1908
Iz Št. Jerneja na Dolenjskem.
Ne hvali dneva pred večerom. Pred kratkim je bil č. g. Anton Lesjak, župnik Šentjernejski, pri okrajnem sodišču v Novem mestu obsojen na globo 50 K, češ da je v neki vlogi na okrožno sodišče lurdskim gorečnikom očital dobičkaželjnost. Župnik je seve podal dokaz resnice, kateri pa pri sodniku dr. Krašovcu ni obveljal in je župnika obsodil na 50 K, ker je baje razžalil pet oseb. Zoper to razsodbo pa je župnik po dr. Jos. Globevniku vložil pritožbo na c. kr. okrožno sodišče. To je pa dne 8. t. m. razsodbo prve instance popolnoma razveljavilo ter morajo tožniki trpeti vse stroške! (…)
Domoljub, 23. februarja 1911
Lurd redivivus!
V polni bohotnosti sije zlata pomlad. Vzdramili so se stari spomini na Novi Lurd v marsikaterem srcu, ki hote ali nehote hrepeni po svetem kraju, da položi zadnje prihranjene petice bogvekomu na oltar. Zopet drdrajo nedeljo na nedeljo z romarji naložene lojternice iz teh in onih krajev v Novi Lurd in nazaj. Začelo se je romanje kakor lani. Ali ljudstvu se ne odpro oči, da bi zazrlo živopisani švindel, ki ga je započel kaplan roko v roki s pleterskimi mnihi in ki ga je natanko karakteriziral farni župnik pred sodnijo! Gnezdo pravih tičkov mora biti v Pleterjah. Kdo bi si mislil, da znajo ti mrki mnihi pisariti sladke dopisnice natakaricam. Pred kratkim me je prosila neka natakarica, naj ji prestavim dopisnico, ki ji jo je pisal menišič iz Pleterij. Bila ni pisana samo v francoskih besedah, ampak tudi v francoskem tonu. Kmalu bomo dobili pod Gorjance kake nune iz Portugalskega in se bo zopet kateri prikazala Marija in bomo dobili kak nov Lurd. To so tisti tihi tički!
Slovenski narod, 22. maja 1911
Romanje v Novi Lurd pod Gorjanci.
Iz Št. Jerneja nam poročajo: Komaj je vsled znanih sleparij malo pojenjalo romanje v Novi Lurd pri Pleterjih, se je naše dobro katoliško ljudstvo zopet spomnilo, da ima za nepotrebne stvari preveč denarja in časa in da je treba oboje zapravljati na romanju v Novi Lurd. Vozniki in tudi naši gostilničarji seveda nimajo nič proti temu, zakaj lepe novce jim nese to ljudsko babjeverje. Tudi lastnik onega »čudodelnega studenca« se smeje v pest ljudski neumnosti, zakaj tudi njemu to romanje nese in sicer dobro nese, čeprav mu je naš župnik nevošljiv. Ob nedeljah romajo cele procesije in se gugajo lojternice težko naložene z romarji iz raznih krajev. Pri čudodelnem studencu se ene babnice vmivajo obraz, roke in noge, spodaj nižje pa si druge z umazano vodo izpirajo bolne oči. Če bi v naši državi obstojala vsaj kaka odločno zdravstvena oblast, bi bila že ona morala vsem tem sleparijam že davno konec storiti. – Mi apelujemo z vso prizanesljivostjo, pa tudi z vso odločnostjo na mil. g. novomeškega prošta dr. Elberta, da on kot vrhovna cerkvena avtoriteta v svojem okraju napravi konec tem sleparjem v Novem Lurdu. (…)
Jutro, 25. maja 1911
Deželni predsednik v Novem Lurdu?
Ekscelenca baron Schwarz se je v ponedeljek dopoldne peljal z avtomobilom na Dolenjsko. Okrog poldne je dospel v Novo mesto v spremstvu svojih sinov. Na izrecno željo je vsak oficijalni sprejem izostal. G. baron Schwarz se je peljal v proštijo, kjer je bil proštov gost, popoldne pa se je v spremstvu dr. Elberta odpeljal dalje. Pravijo, da ga je prošt peljal najpreje v Pleterje obiskat menihe, potem pa v Novi Lurd. Če je ekscelenca res šel božje potovat k »Novemu Lurdu«, bi bil dobro storil, da se je mimogrede zglasil tudi pri šentjernejskemu župniku Lesjaku in si ogledal koncept pisma, ki ga je svoječasno ta župnik pisal na okrožno sodišče, v katerem pravi, da je to, kar se pod imenom »Novi Lurd« uganja, čisto navadna sleparija.
Slovenski narod, 8. julija 1913
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
