»Spominjam se velikih, svetlih in novih prostorov s terasami, v vsaki učilnici so bili igralni kotički z igračami za različne poklice, denimo frizerje, zdravnike, mehanike, in tam smo se lahko 'skrivali' med popoldanskim spanjem, če smo se prijavili, da jih pospravimo. V tistem času je bil v kleti prostor, predviden za bazen, in vsi smo nestrpno čakali, kdaj ga bodo odprli, saj je bil narisan tudi na načrtu vrtca, ki je visel ob vhodu. Bazena nismo dočakali, zgradili ga niso niti približno 40 let pozneje, ko je v isti vrtec hodil moj sin,« se vrtca Ane Ziherlove, ta se danes imenuje vrtec Ledina, iz sredine sedemdesetih let spominja Mateja iz Ljubljane.

Upokojena vzgojiteljica Olga Bučar in avtorica razstave o vrtcih v socializmu Hana Habjan iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana (z leve) Fotografija: Tomaž Skale
Socialistični vrtci: Ples in zdrava hrana
Pri gradnji nove, moderne družbe in posameznika v njej so v povojni Jugoslaviji pomembno mesto zasedali tudi vrtci. Predšolska vzgoja je bila oblikovana celostno, zajemala je vse od ustvarjanja do športa in spoznavanja sveta (odraslih), osvajanja družbenih in kulturnih veščin ter obrazcev in vrednot. Ritmika je bila posebnost socialističnih vrtcev pri nas, dostopnost teh vzgojno-varstvenih zavodov, ki naj prinaša enake možnosti za psihofizični razvoj otrok, pa eno od vodil v skupnosti. Razvoju ljubljanskih vrtcev v socialističnih časih, ki najbrž pri vsakem sprožijo tudi osebne spomine na vrtčevske dni – čeprav ne nujno iz jugoslovanskih časov –, se posveča razstava v Zgodovinskem arhivu Ljubljana.