Preživela je tudi Guglielma Marconija (1874–1937), ki ga razstava omenja v naslovu. Izumitelja, poslovneža, enega od ustanoviteljev BBC, prejemnika Nobelove nagrade za fiziko (1909), od leta 1923 člana italijanskih fašistov, čigar 150-letnici rojstva so v sosednji državi poklonili s številnimi slovesnostmi.
»Marconi ima posebno mesto v italijanskem imaginariju,« je v dokumentarnem filmu o izumitelju leta 2009 analizirala profesorica Elena Lamberti z bolonjske univerze. »Marconi je mit. Ljudje se še niso pripravljeni soočiti z njegovo nerazložljivo fašistično navezo. Nismo se pripravljeni soočiti s preteklostjo. Preteklost pa je povezana s sedanjostjo.«
In letošnja je bila nadvse ceremonialna. Po mnenju številnih je utrjevala že znani mit o veleumnem izumitelju, mogočni figuri, neprekosljivem Italijanu, pa čeravno mu je bilo ljubše drugod kot v rodnih krajih, ponašal pa se je tudi z angleškim državljanstvom. In če so ga v prejšnjem monetarnem sistemu ovekovečili na bankovcih za 2000 lir, so v letošnjem letu njegovo podobo natisnili na znamke in spominske kovance ter se mu poklonili s številnimi razstavami, mašami in tudi z miniserijo na italijanski RAI. Po njem so poimenovali še most v La Spezii, mu v Sardiniji posvetili nov muzej, organizirali prenekatere posvete in kdo ve kaj še.
Številne ulice, avenije, soseske in celo bolonjsko letališče so poimenovali po njem. Pa ne le pri sosedih, marveč mnogokje po svetu. Marconija si namreč po malem lastijo vsi, saj je pustil sledi marsikod – od Velike Britanije (mati Annie je bila irskega rodu iz znamenite družine Jameson) do Združenih držav Amerike, Kanade, Portugalske, Japonske, Argentine, Južne Afrike, Turčije, Rusije, Indije ali Črne gore.
