Že za časa arhitektovega življenja so se pojavile številne zmotne interpretacije, tako same šole kot gibanja moderne. Na nekatere je opozoril sam. V današnjem času se žal dezinformacije še vedno stopnjujejo, pri čemer debelina publikacije ter bogastvo tiska s fotografskim gradivom poskuša zamegliti verodostojnost osnovnih resnic. Priporočeno je branje originalov, žal prevodov v slovenščino še ni.
Po drugi svetovni vojni je bilo treba svet zgraditi na novo. Z razvojem tehnike in industrije so se pojavila drugačna delovna mesta, družba se je močno spremenila. Pri masovni proizvodnji dobrin družbeni sistemi niso igrali najpomembnejše vloge, saj je industrija postopoma povsod olajšala življenje. Drugačno je bilo pojmovanje javnih stavb in uradov, kjer so totalitarni sistemi že od najstarejših civilizacij pa do povojnih totalitarizmov poudarjali predimenzioniranost. Ta naj tudi psihološko podkrepi moč oblastnikov. S stanovanjskimi objekti je bilo nekoliko drugače. Tipska gradnja se je zaradi naraščanja mestnega prebivalstva v nekaj desetletjih uveljavila po vsem globaliziranem svetu.
Situacija pri nas
»Za koga bomo planirali in gradili?« je leta 1945 izpostavil Walter Gropius. »Za vse ljudi z različnimi prihodki,« in nadalje: »Družba je preplet najrazličnejših ljudi, ki kot človeško telo ne more zdravo funkcionirati, če se njene določene dele zanemari.« To načelo je še kako aktualno.
