Ko sem prišla domov, sem delala nekaj, kar je omogočalo, da sem lahko spremljala tudi novice iz Beograda. Gledala sem N1 Srbija in vse ostale videe, reportaže o tem, kako so študenti, kolesarji, motoristi iz Beograda krenili v Novi Sad. Kako so poročali, da zamujajo v naslednje mesto, vas, ker jih je na poti pričakalo veliko ljudi, ki so pekli, kuhali za njih. Posnetki sprejema povsod po poti so bili ganljivi. Koliko ljudi, kakšen sprejem, koliko hrane in predvsem podpore so bili deležni! Ena od študentk je šla do starejšega gospoda, ki jim je mahal s travnika. Objela sta se, študenti so vzklikali, da ga imajo radi. Usule so se mi solze. Koliko upanja ti neomajni, pogumni, dosledni in srčni študenti vlivajo v Vučićlandu. Tisti, ki tam živijo, poročajo, da se nič ne zgodi brez njega. Ali imaš službo ali je nimaš, je odvisno od Vučića, kje bo delal poštar, zdravnica, kdo bo za šalterjem na občini … skratka, odloča o vsem.
Vojna v Ukrajini
Zelenski: Ruski dron z eksplozivom zadel jedrsko elektrarno v Černobilu
