Svojo poslovno pot so začeli v zelo majhni mansardni pisarni blizu Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI). Danes SkyLabs, ključno slovensko visokotehnološko podjetje na področju vesoljskih tehnologij, zaseda sodobno poslovno stavbo na območju nekdanjega Tama, v poslovni coni Tezno.
Direktor podjetja Tomaž Rotovnik je leta 2004 doktoriral na FERI. Pet let je delal kot asistent, preden se je podal v podjetniške vode. »V tistem času se je začela vrteti zgodba okoli vesolja, ko me je zanjo navdušil prof. dr. Iztok Kramberger, vodja laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na fakulteti. Leta 2014 smo z Iztokom in Dejanom Gačnikom, danes tehničnim direktorjem, ustanovili SkyLabs, v podjetju sem se zaposlil dve leti kasneje,« povzema Rotovnik. Danes ima podjetje že več kot 50 zaposlenih. Veliko jih je diplomantov FERI.
»Prenos znanja med nami in fakulteto dobro deluje. Študenti, ki se izoblikujejo pri profesorju Krambergerju, ki je tudi direktor inovacij v SkyLabsu, so zelo dobri inženirji in že imajo raziskovalno žilico,« pravi sogovornik, ki je z ministrstvom za gospodarstvo podpisal pogodbo o sofinanciranju gradnje novega raziskovalnega centra v Mariboru. Naložba v vzpostavitev naprednih laboratorijev, čiste sobe in zemeljske postaje za komunikacijo s sateliti je ocenjena na 5.688.622 evrov, ministrstvo bo projekt subvencioniralo z dobrima dvema milijonoma evrov.
Slovenija je s 1. januarjem 2025 postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (ESA). Katere so tiste konkretne velike misije za globoko raziskovanje vesolja, pri katerih si obetate ključno vlogo, a prej kot pridružena članica niste mogli sodelovati?Eden izmed teh programov je seveda po novem obvezni znanstveni program ESA, ki naslavlja razvoj najzahtevnejših misij, to je raziskovanja globokega vesolja. Pri takšnih misijah potovanje do ciljnega planeta, kometa ali asteroida traja desetletje ali več. Podobno dolgo traja tudi njena priprava, da sploh znanstveno utemeljiš, kaj bo njen prispevek, in pripraviš potrebno tehnologijo, ki mora biti zelo zanesljiva, saj dobimo za takšno misijo le eno priložnost. Tukaj ni prostora za napake.
Seveda je Slovenija šele kratek čas polnopravna članica in slovenska podjetja še nimajo ustreznih referenc, kompetenc in ne nazadnje tudi znanja, saj v ozadju potekata tudi standardizacija in specifikacija z zelo visokimi normativi. Vendar ESA ob podelitvi članstva pričakuje od Slovenije, da si bo te kompetence postopoma zgradila. Zato je vzpostavljen program, ki zainteresiranim podjetjem ponuja osemletno prehodno obdobje za razvoj potrebnih tehnologij. Če želimo ostati dolgoročno konkurenčni, moramo povečevati kritično maso znanja.
Kako konkurenčni sta pravzaprav evropska vesoljska tehnologija in industrija v primerjavi z ZDA, Kitajsko in Rusko federacijo?Ko govorimo o satelitskih tehnologijah, smo zelo konkurenčni, imamo lastne tehnološke rešitve. Imamo pa eno veliko pomanjkljivost, ki se v zadnjih letih vse bolj kaže. Evropa je zaostala na področju nosilnih raket, zaradi česar ne more hitreje testirati novih tehnologij in jih mora zato pošiljati v vesolje na konkurenčnih nosilnih raketah.