Medtem ko je za okoli dve milijardi prebivalcev tega planeta prehranjevanje z žuželkami nekaj povsem običajnega, tovrstno hrano pri nas še vedno sprejemamo z zadržkom. Evropska unija je v zadnjih nekaj letih na seznam živil, ki so dovoljena za uživanje, uvrstila kar nekaj žuželk, a je po začetnem navdušenju zanimanje za tovrstno hrano upadlo. Strokovnjaki sicer napovedujejo, da naj bi se v prihodnje žuželke vse pogosteje znašle na naših krožnikih, po drugi strani pa lahko slišimo tudi pomisleke, da tovrstno prehranjevanje ne spada v kulturno-kulinarični milje Evropejcev.
V EU so bile doslej za prehrano odobrene štiri vrste žuželk. Najprej so na začetku leta 2021 na seznam varne in dovoljene hrane uvrstili ličinke hrošča mokarja, posušene in zmlete v prah ali kot cele ličinke. Konec leta 2021 so za prehrano ljudi odobrili še kobilice selke, in sicer zamrznjene in sušene ter zmlete odrasle žuželke. Nato je EU odobrila še čričke in ličinke malega mokarja, od 10. februarja letos pa je v živilih dovoljena tudi uporaba praška iz celih ličink hrošča mokarja, obdelanega z UV-žarki. V postopku odobritve je še osem prehranskih izdelkov iz žuželk.
Rešitev za naravo in ljudi
Globalno število prebivalcev v zadnjih 50 letih skokovito narašča in tudi projekcije kažejo, da se bo število v prihodnje še povečevalo. Strokovnjaki zato iščejo najrazličnejše možnosti za prehrano ljudi, s katerimi bi lahko zmanjšali tudi pritisk na naravne vire. Globalne agencije in organizacije tako raziskujejo tudi možnosti prehranjevanja z živili, ki za del sveta pomenijo enega od pomembnih hranilnih vnosov.
