Pri svojem delu opaža, da se stiske družin povečujejo tako na psihološki kot na socialni ravni, obenem pa narašča število mladih, ki iščejo pomoč na vrhuncu svojih fizičnih moči. Da individualna psihoterapija sedenja in pogovarjanja zanje ni dovolj za dosego sprememb, je nekdanji vrhunski slovenski plezalec podrobno pojasnil v svoji novi knjigi Pozdravljeno, življenje. Pod obsežno delo, polno osupljivih osebnih izpovedi, vrtiljaka čustev, bolečine, hrepenenja in želja, se je Perko podpisal skupaj s svojim očetom, psihologom dr. Andrejem Perkom, s katerim zadnja leta skupaj nadaljujeta delo nekdaj najbolj znanega in kontroverznega slovenskega psihiatra dr. Janeza Ruglja.

So v najbolj bleščečem mesecu v letu poleg zabav in razposajenega druženja res v porastu tudi obiski psihoterapevtov, klici na krizne telefone in ogledi spletnih strani za pomoč v stiski?

Mnogi moji kolegi iz stroke pravijo, da je tako, a sam v tem času ne zaznavam bistveno povečanega obiska. Povsem normalno je, da decembra ljudje delamo obračune in verjetno se zato stiske nekaterih povečajo, podobno pa je tudi pri drugih pomembnih posameznikovih prelomnicah, denimo okroglih obletnicah. Še posebej to velja za samske osebe, saj smo ljudje odnosna bitja in so dobro urejeni odnosi za nas zelo pomembni. Če ne vlagamo v to, da smo dobro, potem nekega dne stiske zagotovo privrejo na plan. To je nenazadnje pokazal tudi čas epidemije covida, ki je bil za mnoge neke vrste prelomnica; težave tistih, ki v izolaciji niso bili dobro, so se potencirale.

Je vlaganje vase in v odnose, podobno kot osebna higiena, vsakodnevno delo?

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo