Prav to je želja večine mladeničev in mladenk, ki danes opravljajo vozniški izpit in jih je v zadnjih letih okoli 45.000 na leto (približno polovica izpit uspešno opravi), na izbiro pa imajo 130 avtošol, kar je razvidno iz registra šol vožnje in pooblaščenih organizacij. Za malo Slovenijo se zdi to veliko, toda konkurenca je v vsaki dejavnosti dobrodošla, saj pomeni napredek v stroki. »Velik del nepoštene konkurence med šolami vožnje, ki je temeljila na lažnih obljubah ali slabih storitvah, se je v zadnjih letih že umaknil s trga. Za vzdržen sistem med kakovostno ponudbo in povpraševanjem je minimalno število šol vožnje v Sloveniji ocenjeno na 100, tako da konkurenca ni prevelika, imamo pa še vedno nekaj šol, ki imajo zaposlenega le enega ali dva učitelja vožnje, kar dolgoročno ni vzdržno,« pojasnjuje Brane Lotrič, direktor podjetja B&B, pod katero spada tudi šola vožnje.
Ključno vprašanje je seveda, kako naj kandidat izbira avtošolo, da bo pridobil največ znanja. Najpomembnejše merilo je kakovost, zgolj cena ure poučevanja, ki se v povprečju giba okoli 40 evrov, ne bi smela igrati glavne vloge pri izbiri. Tako lahko isti kandidat usvoji znanje za samostojno vožnjo in opravi izpit po 30 urah pouka, ker je učitelj vožnje dober, ali po 40 urah, ker je ura poučevanja poceni. »Kandidat naj ne gleda le na ceno, temveč naj preveri uspešnost šole, mnenja preteklih kandidatov ter dobro ime in izkušnje učiteljev vožnje. Dober učitelj vožnje s podajanjem znanja gradi samozavest voznika, mu predaja izkušnje in ne le izpolnjuje minimalne zahteve programa poučevanja, izpit pa prepusti naključju,« še dodaja Lotrič. Današnji mladi vozniki so načeloma dobri vozniki, ki pa se seveda še lovijo okrog motoričnih spretnosti in razumevanja posameznih situacij, vendar imajo po opravljenem vozniškem izpitu dovolj znanja, da se izpopolnjujejo sami. Mladi so večinoma odgovornejši od starih voznikov, ko gre za spoštovanje omejitev hitrosti, ne vozijo pod vplivom alkohola in ne prehitevajo čez polno črto. Zanimivo, da so le redki kandidati neprimerni za opravljanje vozniškega izpita, kar praviloma ugotovijo že po nekaj prevoženih urah. Je pa res, da tako kot nismo vsi enako talentirani za šolske aktivnosti, tudi nismo vsi enako talentirani za obvladovanje prostora, potrebnih motoričnih gibov in hitro odločanje. Vendar se je vsak od nas sposoben priučiti minimalno potrebnih znanj za udeležbo v prometu. Nekdo hitreje, nekdo drug z malce več truda. Zato je primerjava med kandidati, koliko ur je kdo potreboval do izpita, nesmiselna in podobna primerjavi s potrebnimi urami za usvojitev matematične snovi.
