Že leta 2012 je bila na povezavi Ljubljana–Beograd ponudba dveh vlakov prepolovljena zgolj na enega. Na zgolj nočni vlak. Ko se je maja 2020 po pandemični prekinitvi mednarodni železniški promet ponovno vzpostavil, to ni veljalo za progo Ljubljana–Beograd. Njena uvedba je bila začasno zadržana do danes. Obenem je od leta 2016 ukinjena vlakovna povezava med Sarajevom in Zagrebom ter tako tudi z Ljubljano. Nekoč glavne arterije nekdanje države in današnje regije so opuščene.
Gre za prekinitev skoraj 130-letne zgodovine. Zagreb in Beograd sta se vlakovno povezala leta 1891 in po prvi svetovni vojni je po tej progi potoval orient ekspres, s katerim se je dalo pripeljati do Pariza ali do Carigrada. Povezava Zagreb–Beograd je delovala celo med drugo svetovno vojno. Potem ko je bila leta 1991 zaradi vojne prekinjena za deset let, je to močno prizadelo potniški železniški promet. Število potnikov je stalno upadalo. Če je leta 2011 z vlakom v Beograd potovalo 21.000 ljudi, jih je leta 2020 samo še 843. Razlogi so bili dolgotrajnost potovanja, zanemarjenost vlakov in pomanjkanje udobja. Obenem je po letu 1991 avtomobilizem dobil izrazit zagon in gledano nazaj se zdi malodane nemogoče, da bi se države in narodi, med katere spadamo tudi mi, tam v začetku 90. let raje odločali za krepitev vlakovnega prometa kot pa avtomobilskega. Gradnja cest je bila več deset let trajajoča mantra vseh republiških vlad, povečala pa se je tudi ponudba avtomobilov. A tako imenovana regija se s prekinjenimi vlakovnimi povezavami vseeno zdi hendikepirana. Sploh ob sedem- ali večurnem čakanju na cestnih mejnih prehodih med Hrvaško in Srbijo.
