Iz anonimnosti se je povzpel pri 29 letih, ko je bil v času prve vlade Janeza Janše imenovan v upravo Casinoja Portorož. Zatem je skušal rešiti SCT, tedaj še največjega gradbinca v državi. Če mu je pri tej nalogi spodletelo, mu je na železnicah že v prvem direktorskem mandatu uspelo stkati tesne prijateljske vezi s sindikati in sočasno preoblikovati državno delniško družbo v dobičkonosno skupino. Lani je ustvarila več kot 715 milijonov evrov prihodkov in 45,7 milijona evrov čistega dobička. Konec leta 2024 je zaposlovala 7114 ljudi, z nakupom 100-odstotnega lastniškega deleža v avtobusnem prevozniku Nomago bodo Slovenske železnice (SŽ) štele krepko več kot 8000 zaposlenih, skupni prihodki bodo presegli milijardo evrov.
Manj uspešen je Mes pri zagotavljanju točnosti železniškega prometa v Sloveniji. Na ključne dejavnike zamud Slovenske železnice ne morejo vplivati, vztrajno ponavlja Mes, saj jih povzročajo predvsem izredni dogodki in obsežna prenovitvena dela na dotrajanem in kronično preobremenjenem železniškem omrežju. Obljublja, da bo po letu 2026 vse veliko bolje. Tudi v preteklosti je veliko obljubljal. Nekatere napovedi se (še) niso uresničile.
Dušan Mes je star 47 let. Je diplomirani ekonomist in magister poslovnih ved. Decembra 2023 je bil na položaj generalnega direktorja imenovan četrtič, mandat se mu izteče marca 2028. V direktorsko pisarno nas je povabil minuto pred dogovorjenim terminom.
Na poti v Ljubljano (intervju je potekal v ponedeljek, 28. julija, op. p.) je imel vlak od Maribora do Celja sedem minut zamude, nadomestni prevoz od Celja do Ljubljane, z avtobusom zasebnega prevoznika, je nadomestil zamudo in na cilj prispel celo predčasno. Antireklama za Slovenske železnice?Avtobus je verjetno zmogel zamudo nadomestiti zato, ker ni bilo gneče na avtocesti.
Drži.Verjetno si je tudi vzel več časa za pot. Dejstvo je, da je točnost vlakov odvisna od stanja infrastrukture. In da je potniški promet odgovoren za zelo malo zamud, za manj kot odstotek vseh. Velika večina jih nastane zaradi vzdrževalnih ali investicijskih del na progah. Železnica pač ni cesta. Vlaki nimajo možnosti obvoza. Kljub temu so relativno točni.
Kolikšna je njihova povprečna zamuda?Pri teh podatkih je treba biti natančen, zato ne govorim na pamet. Trenutna povprečna zamuda je 6,8 minute, 41 odstotkov vlakov na celotnem omrežju je bilo brez zamude. Do pet minut zamudi približno 30 odstotkov potniških vlakov, do deset minut slabih 13 odstotkov. Petnajst odstotkov jih je zamujalo več kot deset minut.
Zdaj je torej le 41 odstotkov vlakov brez zamude. Obenem napovedujete, da bo imelo po letu 2026, ko bosta zgrajena Emonika in drugi tir med Divačo in Koprom, 90 odstotkov vlakov manj kot minuto zamude. Danes se zdi ta cilj še zelo oddaljen.Smo v fazi gradnje zelo obsežnih projektov, ki vplivajo na promet po vsej državi. Skoraj vsi vlaki prečkajo ljubljansko železniško postajo, ki je zdaj gradbišče. Gradi se drugi tir, potekajo obsežna vzdrževalna dela na celotnem območju od Kopra do Ljubljane in od Ljubljane proti Zasavju oziroma proti Celju. Ti progi sta najbolj obremenjeni in imata hkrati nekatere najstarejše odseke. Po izvedbi teh projektov bo več kot 90 odstotkov vlakov točnih.
Hitrost in točnost vlakov sta najbolj odvisni od stanja infrastrukture. V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bila zgrajena nobena nova proga, zato je stanje omrežja približno takšno, kot je bilo stanje naše cestne infrastrukture pred gradnjo avtocest. Še vedno imamo več kot 70 odstotkov enotirnih prog. Danes so naše proge praktično 100-odstotno zasedene, Slovenija je država z največ vlakov na prebivalca in na kilometer železniških prog. Zato bo treba omrežje nadgraditi. To bo omogočilo izvajanje boljše ponudbe in zagotovilo višjo frekventnost vlakov.
