Tako nekako, ne držite me za vsako besedo, je v četrtek, 15. januarja, davnega leta 1925 v kadilskem salonu nekega ženevskega hotela pripovedoval debeli gospod s cigaro v ustih, medtem ko se je pet moških okrog njega glasno čudilo, vse dokler niso končno prišli odvetniki s pripravljenimi dokumenti. Gospodje so podpisali dokumente, drug drugemu stisnili roko in nazdravili s steklenico najdražjega francoskega šampanjca, ki ga je imel hotel.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo