Kot otrok je kljub temu, da je bilo takrat v Tani še zaznati diskriminacijo in asimilacijski pritisk na njeno ljudstvo, obiskovala samijsko šolo, kjer se je navdušila za kulturo ter se začela ukvarjati s plesom in igro. Obdobje med nadaljevanjem šolanja na višji stopnji srednje šole v Alti je bilo za Isaksenovo posebno težko, saj se je bala pokazati svoj izvor in takrat, se spominja, se je začel njen boj za samijsko kulturo in pravice njenega ljudstva.

Danes je Isaksenova priznana glasbenica in igralka, osvojila je vrsto glasbenih in filmskih nagrad. Posebno pri srcu pa so ji priznanja, ki jih je prejela za svoj neizprosni boj za pravice Samijev. Isaksenova je bila ena od voditeljev mirnih protestov proti vetrnim elektrarnam na polotoku Fosen, na območju, kjer so Samiji že stoletja dolgo pozimi pasli severne jelene. Norveško vrhovno sodišče je po tožbi samijskih rejcev teh živali namreč leta 2021 odločilo, da je bilo dovoljenje za postavitev vetrnih elektrarn nezakonito, ker kratijo pravice manjšinskega samijskega prebivalstva, ni pa eksplicitno odločilo, kaj naj se z njimi zgodi. Ko so elektrarne 500 dni po razsodbi vrhovnega sodišča še vedno obratovale, so samijski aktivisti in okoljevarstveniki zasedli več ministrstev v Oslu in vztrajali več dni. V mediaciji, ki je sledila, so decembra 2023 dosegli kompromis, po katerem bo država Samijem zagotovila nadomestna pašna območja, hkrati pa so jim zagotovili pravico veta na podaljšanje dovoljenja za obratovanje elektrarn po letu 2045.