Po svoji izpustitvi se ni aktivno vključila v delo beloruske opozicije, ali bo to storila v prihodnje, še ne ve. Kot flavtistka in kulturna menedžerka, s čimer se je ukvarjala pred aretacijo, se je vrnila v umetniške vode. Živi v Nemčiji, kjer se ukvarja s kulturnimi projekti, občasno pa je gostja različnih umetniških rezidenc po Evropi.
Spomladi je v Berlinu ustvarila performans #freemaria. V njem sama nastopa kot izvajalka in flavtistka ter skozi svojo zgodbo govori o dogodkih iz leta 2020, več kot petih letih zapora in tem, kako ji je glasba pomagala ohraniti občutek notranje svobode. Poleti je bila kuratorka koncerta solidARTy v Stuttgartu, na katerem so nastopali beloruski in ukrajinski glasbeniki. Politično je aktivna le toliko, da v nasprotju z belorusko opozicijo zdaj zagovarja, da bi morala Evropska unija ponovno vzpostaviti dialog z Lukašenkom. Kot namreč ocenjuje, bo Evropa s popolnim izoliranjem Belorusije to potisnila še globlje v rusko orbito.
Takšna stališča Kolesnikove so velik preobrat izpred šestih let, ko je strgala potni list, da je beloruske oblasti niso mogle izgnati v tujino, in je bila slednjič aretirana. Zdaj 44-letna umetnica, ki je prepričana, da umetnost in glasba ne rešujeta sveta, lahko pa rešita posameznike, ki nato rešijo svet, zagovarja dialog z Lukašenkom. Z njim je treba poskušati doseči konkretne stvari, predvsem izpustitev preostalih političnih zapornikov, več prostora za neodvisne medije in civilno družbo ter zmanjšanje beloruske odvisnosti od Rusije.