Kot se je pokazalo, konstrukcija njegovega enokrilnega letalnega stroja ni bila zadosti čvrsta, da bi prenesla nekoliko preostro izveden desni zavoj v veter, v zloglasno, burji podobno košavo, ki mu je odtrgala krilo in tako na najbolj tragičen in žalosten način mnogo prezgodaj zapečatila njegovo usodo. Govornik na pogrebu, za katerega je glede udeležbe ljudstva v medijih mogoče prebrati sila različne podatke (od nekaj tisoč prek 14.000 do celo 30.000 udeležencev), je bil veliki srbski književnik Branislav Nušić. Ta je med svojim govorom z balkona hotela Moskva na Terazijah, pod katerim se je pomikal pogrebni sprevod, med drugim dejal: »Naj bo le mirna za tvoj grob tvoja mati, lepa Slovenija! Mi ga bomo čuvali!« Toda poznejši tok dogodkov je privedel do tega, da so bile v letih po razpadu Jugoslavije te Nušićeve besede pozabljene in Rusjanov grob na Aleji velikanov beograjskega Novega pokopališča je ostal pozabljen, zaraščen s plevelom. Beograjske mestne oblasti so bile že blizu temu, da bi ga dale prekopati in prostor ponudile drugim. Tedaj se je zanj zavzel upokojeni srbski generalpolkovnik Stevan Mirković, ki je kot častnik JLA nekaj časa služboval tudi na Primorskem v Sloveniji, in založil denar za ohranitev groba. Zatem so svoje dodali še člani brežiškega častniškega združenja pod vodstvom tedanjega predsednika Ernesta Ferka in leta 2007 dosegli obnovitev groba. Ob tisti priložnosti je bil sklenjen dogovor, da bo skrb za grob prevzelo slovensko veleposlaništvo v Beogradu. Toda po zadnjih vesteh iz Beograda, starih nekaj mesecev, naj bi bil Rusjanov grob znova zanemarjen.

Zrakoplovstvo.

Kdor se je nahajal včeraj zvečer na Velikih Rojah pri Št. Andražu, je imel priložnost videti leteči letalni stroj. Vršile so se namreč poiskušnje za jutrajšnje letanje. Biplan »Kaci« Wright-ovega sestava, ki je last celovškega »Avtomobilkluba«, je v višini 30-40 metrov letel okolu Roj. Stroj je vodil inženir Zaplatnik. Pri drugem vzletu je inž. Zaplatnik povabil na stroj tudi mehanikarja Kleidla. Oba vzleta sta se krasno ter brez težav izvršila.

Predvčerajšnjim pa je Rusjan, naš rojak, vzletel ter v višini 40 m obkolil v svojem monoplanu »Eda 6« Roje.

Jutri popoludne se vrši na Rojah javno letanje. Letelo bo več strojev. Tudi Rusjan se bode udeležil te letalne tekme. Napravljene so tribune. Plačala se bode vstopnina. (…)

Gorica, 25. junija 1910

Rusjanov polet v Zagrebu.

Dne 26. t. m. se je nad vse pričakovanje lepo obnesel polet slovenskega rojaka, aviatika Rusjana, katerega je priredil v Zagrebu s svojim aeroplanom. Kljub slabim cestam in kljub slabim izkušnjam z drugimi zrakoplovci je prišlo na vojaško vežbališče do 3000 oseb. Orožništvo je vzdržavalo red. Rusjan je še enkrat pregledal konstrukcijo monoplana, preizkusil motor, sedel na svoje mesto, si privezal na rame vodilni aparat in monoplan je zadrdral. Po kakih tridesetih metrih se je monoplan dvignil v zrak ter se dvigal dalje in dalje do 150 metrov višine. Občinstva se je polastilo silno navdušenje, vse je klicalo in vihtelo robce. Rusjan pa je veličastno in mirno plul v krogu nad glavami gledalcev ter odzdravljal. Trikrat je obkrožil vežbališče, se okrenil nazaj, plul višje in nižje – mirno in mogočno kakor velika ptica-roparica. Po desetih minutah se je gladko spustil na tla. Občinstvo je pritisnilo k njemu klicoč in čestitajoč, vse mu je hotelo stisniti roko, prijatelji so ga poljubovali in objemali ter ga nosili na ramah. (…) Hvaležni moramo biti bratom Hrvatom, ki so v osebi g. Merčepa finančno podprli podjetje, da Slovencu s svojim izumom ni bilo treba med tujce! Kakor pišejo zagrebški listi, bo g. Rusjan morda po novem letu priredil v Zagrebu še en javen polet, potem pa se takoj poda na turnejo: O pravoslavnih božičnih praznikih je že obvezan v Belgradu, potem gre v Bukarešt, Sofijo in Carigrad.

Slovenec, 28. decembra 1910

Prvi slovenski avijatik E. Rusjan padel in se ubil.

BELIGRAD 9. Danes je priredil aviatik Rusjan poskusni polet z beligrajske trdnjave, a je pri tem padel z visočine 20 m na trdnjavsko ozidje in v nekoliko minutah potem umrl na dobljenih poškodbah. Rusjan je s svojim monoplanom vkljub vetru poletel preko Save in posrečilo se mu je, poleteti z beligrajske trdnjave do 1 km oddaljenega železniškega mosta. Ko se je vračal, je močan veter zgrabil aeroplan in ga prevrnil.

Z Belegagrada prihaja vest, ki bo gotovo globoko pretresla slehernega Slovenca: Edvarda Rusjana, prvega slovenskega avijatika ni več! Potem, ko je lanjsko leto napravil na velikih Rojicah pri Gorici s svojim letalnim strojem več ponesrečenih poskusov, da bi se dvignil v zrak, se mu je konečno posrečilo, da je v družbi Hrvata Merčepa sestavil stroj, ki je odgovarjal vsem zahtevam in s katerim se je v Zagrebu srečno dvignil v zrak. (…)

Iz Zagreba se je podal v Beligrad, od koder je bil namenjen, da pojde v Sofijo in potem v Carigrad. Ali ni mu bilo usojeno, da bi prišel dalje iz Belegagrada. Po prvih uspehih, po prvih triumfih, ga je že doletela neizprosna usoda in danes leži prvi slovenski, prvi jugoslovanski avijatik Rusjan mrtev daleč doli v Belemgradu.

Tragična, res tragična usoda tega moža, ki je dosegel okolu 25 let. Občudovali smo njegovo energijo, s katero je kljub vsem nevspehom zasledoval svoj cilj. Kasneje pa je ta cilj dosegel, komaj je okusil prve triumfe, je prišla zlobna usoda in prekrižala vse njegove račune, vse njegove sanje bodočnosti. Pokazala se je še enkrat resničnost reka: Slovenec nima sreče, ker komaj je vstopil Slovenec v kolo drugih narodov, da bi dokazal, da smo Slovenci sposobni tekmovati z drugimi narodi, tudi na polju avijatike, že ga je doletela tragična usoda. (…)

Edinost, 10. januarja 1911

30 letnica smrti prvega slovenskega letalca Rusjana

Dne 26. decembra 2010 je pri svojem poskusnem poletu nad belgrajsko staro trdnjavo Kalemegdan s svojim letalom padel na tla mladi Slovenec Edvard Rusjan, doma iz Gorice, ki je bil prvi Slovenec, kateri se je začel pečati z letalstvom ter tudi sam izdelal prvo slovensko letalo. Belgrajska »Politika« posvečuje ob tem spominskem dnevu rajnemu Rusjanu lep članek, kjer pa žal ni povedano, da je bil Rusjan doma iz Gorice, kjer je bil njegov oče sodar. (…) »Politika« naglaša, da je bil rajni Slovenec Edvard Rusjan predhodnik jugoslovanskega letalstva. (…)

Slovenec, 28. decembra 1940

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib