Epidemija te gripe je namreč najprej izbruhnila v vojaškem oporišču Camp Funston v Fort Rileyju v zvezni državi Kansas. Ker je torej na veliko morila vojake na obeh straneh frontnih črt, časniki zaradi zavezanosti k varovanju vojaških skrivnosti o tem niso smeli poročati. Te pravzaprav ameriške gripe se je prijelo ime španska ali španka zaradi tega, ker Španija ni bila v vojni in so tamkajšnji časniki o njej smeli pisati. V letih 1918 in 1919 se je z njo okužilo približno pol milijarde ljudi po vsem svetu, umrlo pa jih je med 50 in 100 milijoni, o čemer smo na teh straneh že poročali. Nobena vojna ni v tako kratkem času terjala toliko življenj. V manjšem obsegu se je epidemija gripe pojavila še leta 1920, zatem pa je kazalo, da se je človeštvo te hude in nevarne nadloge dokončno rešilo. A ni bilo tako. Nova in zelo obsežna epidemija gripe je po vsem svetu izbruhnila skoraj točno deset let po izbruhu prve, v zimi 1928/1929. Na srečo ni bila niti približno tako smrtonosna kot prva. Na Slovenskem naj bi umrlo le nekaj bolnikov, medtem ko so ob omenjenem prvem izbruhu samo v Ljubljani, ki je takrat štela okoli 50.000 prebivalcev, našteli 1420 žrtev pandemije. Toda spomini na tista leta so bili še živi, zaradi česar je bil med prebivalstvom prisoten velik strah. Oblasti so uvedle precej ostre preventivne ukrepe in za dalj časa zaprle mnoge šole in urade. V Ljubljani so na primer samo januarja 1929 našteli 2600 obolenj. Obolela je tudi tretjina strežniškega osebja na infekcijskih oddelkih bolnišnic, a noben zdravnik. Tako kot je epidemija nenadoma prišla, je po dveh mesecih tudi nenadoma izginila.
»Španska« v Ljubljani ponehuje
LJUBLJANA, 29. januarja. Influenca po tukajšnjih srednjih šolah ponehuje. Na ženski realni gimnaziji se od pondeljka naprej vrši zopet reden pouk. Od 700 gojenk na tem zavodu jih je zbolela polovica. Na realki je ukinjen pouk v 4 razredih, na humanistični gimnaziji pa v celoti.
PRAGA, 29. januarja. Epidemija hripe polagoma popušča. Mestni fizikat objavlja, da je doslej obolelo v Pragi nad 20.000 ljudi. Prizadete so vse banke, industrijska podjetja in vsi javni uradi. Pri policiji je obolela nad polovica moštva.
Mariborski večernik Jutra, 29.januarja 1929
Kako se razširja hripa?
Letošnja epidemija hripe nastopa vsaj v naših krajih v razmeroma mili obliki in obstojajo njene žrtve po večini le v tem, da morajo tičati tisoči in tisoči po en teden ali nekaj dalje v postelji, da so prisiljeni zavživati znatne količine aspirina in salicila ter popiti ogromne količine čajev. Toda kljub nepreveliki nevarnosti bolezni se vendar vsakdo z vsemi silami brani neprijetnega gosta in njegovih posledic. Obramba je pa le tedaj uspešna, ako se človek varuje prehlajenja in stika, vsaj neposrednega, z bolnikom. (…)
Mnogo lažje je vsekakor bolniku, da poskrbi za to, da naravnost direktno in vedoma ne pripomore k razširjanju te skrajno neprijetne bolezni. (…)
Pri tej priliki bodi omenjen prizor, ki se je pred par dnevi odigral v vlaku iz Ljubljane v Maribor. V oddelek, namenjen za osem oseb, v katerem je že sedelo sedem zdravih ljudi, je vstopil, po zunanjosti sodeč, izobražen mladenič, ki je med hudim kašljem in neprestanim vsekavanjem s hripavim glasom sopotnikom razodel, da mu je že bolje, češ, da ima le še 39 stopinj vročine napram 40, s katerimi je bil oblagodarjen še pred dvema urama. Učinek njegovega razodetja je bil ta, da so se trije potniki takoj umaknili v drug oddelek, drugi so ostali in pomilovali reveža, a danes najbrže ležijo, ali pa pridno razširjajo hripo dalje. (…)
Mariborski večernik Jutra, 29. januarja 1929
Obolenja na hripi
so med tržiškim delavstvom prav številna in to posebno med mladimi delavci. Tukajšnja bolniška blagajna ima nad 100 prijavljenih obolenj. Zanimivo je to, da posega hripa samo po gotovih oddelkih predilnice in tudi po gotovih krajih, kjer so delavci doma. Tako n. pr. izkazuje obolenja le predilnica, tkalnica pa ne. Razlaga se to tako, da je v predilnici dosti bolj toplo, delavci pa ne pazijo zadosti, ko hodijo od dela ali pa med delom ven. Nekateri jo mahnejo kar bosi, pa se prehladijo. Dalje obole le mladi, stari pa v prav majhni meri. Ponajveč so bolniki iz Sebenj in vasi tam okoli, dočim jih je v samem Tržiču dosti manj. Prav zanimivo pri tem je dejstvo, da obe drugi večji podjetji Kozina in Molline sploh ne poznata obolenj na hripi. Iz tega sledi, da se ta bolezen prenaša po človeku. Ker pa med delavstvom ene ali druge tovarne skoro ni nikakih stikov, zato je razumljivo, da n. pr. Mollinejeva tovarna, ki je kakor od sveta odrezana, dosedaj še ni inficirana.
Jutro, 29. januarja 1929
Sladkor čuvar pred hripo
Profesor oxfordske univerze Thomson je imel predavanje, na katerem je nastopil s senzacijonalno trditvijo, da je sladkor izvrstno obrambno sredstvo proti hripi. Po vsakem obedu použij kocko sladkorja ali sladek bonbon in to te bo obvarovalo te bolezni. Tudi osebe, ki se jih je influenca že lotila so hitro ozdravele, če so použile večjo množino sladkorja. Posebno zdravniški krogi so z veliko pozornostjo sprejeli Thomsonove trditve.
Jutro, 29. januarja 1929
Hripa v Ljubljani naglo ponehava.
Suh in oster mraz sicer zelo vpliva na razvoj nekaterih bolezni. Opažati pa je, da je začela hripa zelo ponehavati v Ljubljani in njeni okolici. Pri OUZD se je stalež bolnih delavcev reduciral za polovico. Danes je bilo prijavljenih le 40 novih zavarovancev ki so oboleli na influenci. Konstatirani so tudi že slučaji recidivne influence. Mnoge osebe, ki so ozdravele, so ponovno obolele na tej zavratni bolezni.
Jutro, 31. januarja 1929
Hripa malo popušča.
Hripa, ki je zahtevala nekaj smrtnih žrtev že tudi v Sloveniji, malo ponehava, če se ne bo zopet bolj razširila, ker je nastopil hud mraz. V Ljubljani in drugod je pričelo zopet s poukom nekaj šolskih zavodov, ki so bili dalje časa zaprti zaradi hripe.
Domovina, 31.januarja 1929
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
