Zaradi izjemnega zanimanja gledalcev za tovrstno dirkanje se je te discipline prijelo ime »kraljica motošporta«. Zadnja leta je med ljubitelji avtomobilizma sicer slišati precej pripomb, da formula ni več to, kar je bila, da je preveč predvidljiva in skorajda dolgočasna, da motorji ne rohnijo več tako kot nekoč in podobno. Res je, konstrukcije dirkalnikov formule ena so v novejšem času doživele veliko sprememb z glavnim poudarkom na varnosti voznikov. Krvni davek dirkalnih stez je bil enostavno prevelik. Zgodnjim dirkalnikom so nekateri rekli tudi leteče krste, saj je bilo ob neposrednem trčenju z oviro kaj malo možnosti, da bi dirkač preživel.

Če štejemo, da je bila prva smrtna nesreča v formuli ena zabeležena leta 1952, se je v desetih letih po tem dogodku smrtno ponesrečilo kar 22 dirkačev. To je v povprečju nekaj več kot dva na sezono! Med umrlimi najdemo tudi zveneča imena svetovnih prvakov ali zmagovalcev večjega števila posameznih dirk, kot so Alberto Ascari (1955), Wolfgang von Tripps (1961), Jim Clark (1968), Jochen Rindt (1970, doslej edini, ki je naslov prvaka osvojil posmrtno), Bruce McLaren (1970, ustanovitelj moštva McLaren), Ronnie Peterson (1978), Gilles Villeneuve (1982), Elio de Angelis (1986) in Ayrton Senna (1994). Zlasti zadnjega mnogi ljubitelji formule ena po vsem svetu še do danes niso preboleli. Bil je pravi ljubljenec ljudskih src. Po zadnji smrtni nesreči, ko je leta 2014 v trčenju z vozilom, namenjenim odstranjevanju avtomobilskih razbitin z dirkalne steze, življenje izgubil mladi francoski dirkač Jules Bianchi, so dirkalnikom dodali še poseben varnostni ščit nad glavo.

Italijanska javnost je vznemirjena

RIM, septembra. Štirinajst mrtvih in 100 poškodovanih gledalcev na velikih mednarodnih avtomobilskih dirkah v Monzi, ki so bile preteklo nedeljo, so povzročili diskusijo o dirkališčih, o varnosti gledalcev in o avtomobilskih dirkah nasploh.

Strokovnjaki so imeli dirkališče v Monzi za najboljše in najvarnejše. Kljub temu se je zgodila strašna nesreča. Dirkalni avtomobil Nemca von Tripsa, kandidata za svetovnega prvaka, je z brzino približno 200 kilometrov na uro vrglo s proge. Kovinska mreža, za katero so bili gledalci, se je zdrobila, kot bi bila steklena, dirkalni avtomobil pa se je prekopiceval po zraku in sekal glave, noge, roke… med mrtvimi in poškodovanimi so bili tudi otroci.

Krvava nedelja v Monzi je spomnila ljudi na celo vrsto hudih nesreč po dirkalnih stezah, med katerimi je pred vojno v istem kraju podobna nesreča terjala še več žrtev. Spomnili so se nesreče na dirki »tisoč milj« leta 1957 in na mnoge druge nesreče. (…)

Na zahtevo predsednika vlade Fanfanija in notranjega ministra Sceibe so sestavili komisijo, organizirali ankete, zaslišujejo strokovnjake in priče. Dirkališče v Monzi, čeprav je najmodernejše, so zaprli za toliko časa, dokler ne bo vlada odločila drugače. Več poslancev in senatorjev je v parlamentu vložilo interpelacijo z zahtevo, da stoprocentno zavarujejo gledalce ali pa sploh prepovedo avtomobilske dirke. (…)

Delo, 17. septembra 1961

Leteči Škot Jim Clark mrtev

V nedeljo se je med tekmovanjem v Hockenheimu v Nemčiji smrtno ponesrečil dvakratni svetovni avtomobilski prvak Jim Clark. Do tragedije, v kateri je zgubil življenje verjetno najboljši pilot vseh časov, je prišlo v petem krogu, ko je prva skupina vozil tekmovala za evropski pokal avtov formule ena. Iz doslej uradno še neugotovljenih vzrokov je Clarkovo vozilo na delu ravne ceste zaneslo s proge, predrlo je zaščitno ograjo, se trikrat prevrnilo in s hitrostjo 280 km na uro treščilo v neko drevo. Vozilo se je povsem razbilo Clark sam pa je bil na mestu mrtev. Zlomil si je vrat in je dobil – poleg drugih težkih poškodb – dvojni utor lobanje. Razbitine vozila so ležale 300 metrov okrog kraja nesreče, kljub temu pa ni nihče od 200.000 gledalcev, ki so v bližini sledili poteku tekmovanja, videl nesrečo. Zvočniki so šele čez eno uro objavili žalostno vest. (…)

Primorski dnevnik, 9. aprila 1968

Pogreb Jima Clarka

CHIRNSIDE (Škotska), 10. – Na malem vaškem pokopališču v Chirnsidu Nervickshiru so danes pokopali dvakratnega svetovnega avtomobilskega prvaka Jima Clarka, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil med neko dirko v Hockenheimu v Nemčiji. Njegovo truplo so na Škotsko pripeljali z letalom. Pogreba se je udeležilo 500 oseb, med katerimi je bilo poleg svojcev in okoliškega prebivalstva tudi več znanih avtomobilskih dirkačev: Hill, Brabham, Hulme, Rindt in drugi.

Primorski dnevnik, 11. aprila 1968

Kolo odletelo – Rindt mrtev

Monza, 6. sept. – Jochen Rindt, star 28 let, vodilni v letošnjem svetovnem prvenstvu formule 1, ni dočakal, da bi tudi uradno postal najboljši na svetu. Na sobotnem treningu je njegovemu vozilu lotus 72 odletelo kolo pri hitrosti 250 km na uro. Vozilo je zaneslo v zaščitno ograjo, nakar se je nekajkrat prevrnilo. V sploščeni kabini je bil Rindt na mestu mrtev.

Rindt je letos vodil na dirkah za svetovno prvenstvo. Imej je 45 točk, kar je za 20 več od drugouvrščenega. Lani je bil na listi najboljših dirkačev sveta tretji.

Delo, 7. septembra 1970

Rindt je bil tudi naš

Jochena Rindta ni več. Z njim je tabor izbranih najboljših dirkačev na svetu izgubil velikega prijatelja in tekmeca na dirkah z avtomobili formule 1, leaderja na letošnjem svetovnem prvenstvu. Jugoslovanski ljubitelji avtomobilizma pa smo z njim izgubili še več – pravega občudovalca naših vročih želja in hotenj. (…)

S športnim življenjem in tehničnim razvojem pri nas je bil bolj povezan kot kateri koli drugi dirkač za velike nagrade.

»Res me iskreno veseli, da ljubitelji avtomobilskega športa v Jugoslaviji še niso pozabili, da sem pred leti, morda je bilo 1963 ali 1964, na začetku kariere, doslej kot edini med svetovnimi asi dirkal tudi pri vas,« mi je ob vsakem srečanju prepričljivo zatrjeval Jochen Rindt. V Portorožu, na »Nagradi Primorske« je bil drugi. (…)

Delo, 7. septembra 1970

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si