Z bližnjih kmetij, kjer do svojega drugega dopolnjenega leta nosijo jajca, jih podjetnika prevzameta in jim v njihovi starejši dobi ponudita prostor, kjer lahko preživijo preostanek življenja. Pod krošnjami oljk se lahko po mili volji pasejo in kljuvajo po prehranskih odpadkih, ki jih Hristoforosova in Netien dobivata iz bližnjih šol. »Starim kokošim zagotavljamo dom, sem se pridejo upokojit,« pravita. V takšnem okolju lahko brez bojazni, da bi pristale v loncu ali pekaču, preživijo še kakšnih osem let. Ob dobri prehrani nato kokoši na več načinov pomagajo oljkam razviti njihov polni biotski potencial. Predvsem s svojim blatom, s katerim gnojijo oljke, prav tako pa že s svojo prisotnostjo redčijo škodljivo oljčno muho, saj z največjim užitkom snedo tudi njene ličinke.
»Cilj je ustvariti biološko raznolik, samozadosten ekosistem, ki lahko prenese zelo visoke temperature in dolge suše. Ob tem, da skuša Hristoforosova izboljšati svoje oljčno olje, ki je že sedaj najboljše na svetu glede na vsebnost polifenolov, želi s svojim projektom tudi drugim pridelovalcem oljk ponuditi model nove trajnostne pridelave, s katerim bi svoj pridelek še oplemenitili.
