Vsaj na prvi pogled se torej zdi, da ima tudi človeška neumnost svoje meje in da vsi interneti tega sveta ljudi ne morejo prepričati o čemer koli. A kljub temu je vse več ljudi pripravljenih podpreti politične skrajneže, ki neznansko radi govorijo neumnosti. V njih sicer radi prepoznavamo novodobne mussolinije in hitlerje, a je še bolj od rasizma in ksenofobije zanje značilno širjenje najbolj norih teorij – o škodljivosti cepiv ali o Putinovi nedolžnosti – ki bi še nedavno izzvale le posmeh množic, danes pa te iste množice slavijo predrzneže, ki postavljajo pod vprašaj uradne resnice in dogme.