Vzrok naslednje pandemije bi bila po novih podatkih lahko snov, ki izhaja iz taljenja ledu. Genetska analiza tal in jezerskih sedimentov iz Hazenskega jezera, ki je največje arktično sladkovodno jezero na svetu, namreč kaže na tveganje, da bi se virusi iz okolja blizu taljenja ledenikov lahko hitro širili.
Raziskave kažejo, da se zaradi podnebnih sprememb temperature na globalni ravni povečujejo. Ena izmed posledic bi lahko bila, da bi se virusi in bakterije, ki se vrsto let »skrivajo« znotraj ledenikov, lahko ponovno začeli širiti in okuževati lokalno prostoživeče živali.
Tovrstni primeri sicer ne bi bili novi, saj smo jim bili v nekaterih državah priča že v preteklih letih. Leta 2016 je bil na primer izbruh antraksa v severni Sibiriji posledica vročinskega vala, ki je stalil permafrost in tako razkril okužene ostanke jelenov. Z virusom se je okužilo sedem ljudi, terjal pa je tudi eno smrtno žrtev.
Zamrzneni virusi bi lahko predstavljali tveganje
Tveganje, ki ga predstavljajo zamrznjeni virusi, torej ni zanemarljivo. To dokazujejo tudi Stéphane Aris-Brosou in njegovi kolegi na Univerzi v Ottawi, ki zbirajo vzorce iz tal in usedlin iz Hazenskega jezera. Slednje se nahaja v bližini mesta, v katerega so pritekale majhne, srednje in velike količine talne vode iz lokalnih ledenikov. V pridobljenih vzorcih so nato opredelili RNA in DNK, da bi lahko identificirali značilnosti, ki se tesno ujemajo z značilnostmi znanih virusov pa tudi potencialnih gostiteljev živali, rastlin ali gliv. Kasneje so na algoritmu preverili, če lahko ti virusi okužijo nepovezane skupine organizmov. Ugotovili so, da je tveganje, da se virus prenese na nove gostitelje na lokacijah blizu omenjenega mesta precej veliko. Niso pa še ocenili, če ti virusi lahko sprožijo okužbo.
Pojasnili so, da tovrstno tveganje za širjenje virusa ni isto kot dejanska pandemija. Po drugi strani pa opozarjajo, da bodo podnebne spremembe lahko spremenile obseg obstoječih vrst, s tem pa bi lahko nove gostitelje pripeljale v stik s starodavnimi virusi ali bakterijami – to pa bi morda lahko privedlo do pandemije.
Zaenkrat še ni mogoče ugotoviti, ali je potencial za širjenje virusa, ki je bil ugotovljen v Hazenskem jezeru, edinstven. »Kolikor vemo, bi lahko bilo enako kot verjetnost za zamenjavo gostitelja, ki jo predstavljajo virusi iz blata v vašem lokalnem ribniku,« je dejal Arwyn Edwards, direktor Interdisciplinarnega centra za mikrobiologijo okolja na univerzi Aberystwyth. Pri tem poudarja, da je treba raziskati več tovrstnih primerov na celotnem planetu, da bi res lahko razumeli tveganja v tem kontekstu. Kljub negotovosti pa lahko trdimo, da sta jasni predvsem dve stvari: da se Arktika hitro segreva in da to predstavlja velika tveganja za človeštvo in da bolezni od drugod najdejo pot do ranljivih skupnosti in ekosistemov v Arktiki.
