Ko je pandemija covida-19 v začetku leta 2020 izbruhnila tudi pri nas, so optimisti predvideli mesec ali dva trajanja. Trajala je dve leti, v tem času pa se je predvsem hrepenelo po vzpostavitvi normalnega življenja. Virusno dramo je zamenjala vojna v Ukrajini, kar vnemo po veseljačenju bržkone zmanjšuje, a želeni konec epidemije je, se zdi, vendarle napočil.
Med drugim ga napoveduje Orto fest, celomesečni festival, ki so ga pred 22 leti zastavili v ljubljanskem Orto baru, utrdbi popularne glasbe na zasebno iniciativo. Kar Orto fest v svojem propagandnem gradivu izrecno poudarja. »Gre za povsem neodvisni festival, ki obstaja že 22 let brez vseh subvencij in drugih finančnih pomoči.« V nekdanji tovarni baterij Zmaj, kjer je klub začel delovati decembra 1994, februarja 1995 pa so kot prva živa zasedba v njem nastopili Leteči potepuhi, bodo festival startali 30. marca, dogajanje pa bo potekalo ves april.
Za začetek Siddharta
Nabor nastopajočih cilja na uveljavljeno in verjetno zrelejše občinstvo. Otvoritveni večer pripada Siddharti, ljubljanski zasedbi, ki se je prav skozi igranje v klubih, kot je Orto (ali propadli Hound Dog), na začetku kariere vzpostavila, že dan za njimi pa bodo na oder stopili Elvis Jackson, medtem ko bodo prvega aprila godli novomeški Dan D. Drugi teden se bo festival nadaljeval v ponedeljek, katerega pregovorno trdoto bodo skušali prebiti Mariborčani Alo! Stari. Gre za mariborsko skate punk zasedbo, katere člani so se po dvajsetih letih igranja v drugih zasedbah, kot je v Happy ol' McWeasel, ponovno združili okoli prvotnega žanra rekoč: »Po več kot dveh desetletjih smo ugotovili, da bi se bilo res super vrniti na začetek. Takrat je bilo res fajn. Samo špilati nismo znali, zdaj pa znamo.« Istega dne bodo nastopili njihovi mlajši žanrovski kolegi Manifest, tudi nadaljevanje tedna pa bo mladostniško. V torek se bodo predstavili Plateau, mlada zasedba iz Novega mesta, in pa Kokosy, ki se jih je dalo v preteklosti zaznati v okrilju starejših Mrfy. V obeh primerih gre za ambiciozni pop zasedbi s soul in r'n'b nastavki.
Sledil bo dvodnevni festivalski odmor, nakar se kanijo v petek na odru pojaviti beograjski Partibrejkers, zasedba, ki je začela igrati davnega leta 1982 in si od tedaj do danes priigrala status prvakov brezkompromisnega rock'n'rolla. Njihov koncert v Ljubljani je vedno dogodek. Priložnost, da se iz omare privleče pozabljena jakna in da se na Vodmatu proslavi 40. obletnica delovanja, ki jo Beograjčani obhajajo letos. Dan kasneje, v soboto, bodo na oder stopili Koala Voice, zasavski kvartet, ki je z indie rock glasbo prodrl v osrednji eter. Od njihovega debitantskega albuma Kangaroo's a Neighbour je minilo sedem let, nato pa so posneli še štiri albume.
Tretji teden festivala se bo začel v sredo, ko se obetajo Prismojeni profesorji bluesa, verjetno najbolj razigrana ljubljanska (in slovenska) rock posadka, katerih živi nastopi so vedno dogodek za vse ljubitelje avtentičnega blues rock zvoka, njim pa bodo sledili tako zmerni kot pregovorni veterani, o katerih verjetno ne gre izgubljati besed. Najprej v četrtek Slon in Sadež, v petek Zmelkow in v soboto Pero Lovšin & Španski borci.
Četrti teden bo tempo nekoliko padel, saj bodo prvi dnevi služili predahu, čemur bo sledilo mrakobnejše nadaljevanje. V četrtek bodo oder zavzeli Space Unicorns on Fire, slovenska metal zasedba, ki letos slavi desetletnico obstoja, medtem ko bo petek pripadel zasedbi Laibach. Ki bodo igrali Laibach, kot napovedujejo sami. Kaj to pomeni, velja preveriti v živo. Brkovi, hrvaški lumpenpunkerji, ki bodo nastopili v soboto, bodo bržkone priredili to, kar najboljše znajo – veselico. A četrti teden Orto festa nedelja ne bo brezdelna, ampak namenjena najzvestejšim predstavnikom metal plemena. Obeta se koncert treh zasedb, na čelu z Baest (ali Zver), dansko death metal zasedbo, ki obstaja od leta 2015 in sodi med mednarodno uveljavljena imena na metal sceni, z izkušnjo največjih odrov. Ob njih bodo nastopili tudi Smrt, spritualni death metalci iz Turnišča v Prekmurju, ter Sovrag, oboji stari znanci Orto bara oziroma metalskih večerov, ki jih klub pregovorno gosti.
Za konec pa Pero Defformero
Z metalom se bo nadaljevalo tudi peti, zadnji teden festivala, ko bodo v sredo najprej nastopili Vader, veterani poljskega metala, ki delujejo od leta 1983 in so prodali več kot pol milijona nosilcev zvoka, ob Partibrejkers pa so po stažu druga najstarejša zasedba festivala. Odlikuje jih žanrska čistost in veščost, kakršna pritiče veteranom. Kot manjšo trivialnost navedimo, da so Eagles of Death Metal stranska zasedba Josha Homma, vodje Queens of Stone Age, dobili ime potem, ko je Hommu nekdo predstavljal žanr death metal in kot pripomoček uporabil glasbo Poljakov. Ko jih je Homme slišal, je dejal, da so »orli death metala«, iz česar je potem nastalo ime zasedbe, ki je pa žal globalno zaslovela potem, ko se je na njihovem koncertu v pariškem klubu Batacan leta 2015 zgodil teroristični napad, v katerem je umrlo 90 ljudi. Ob skupini Vader bodo nastopili tudi belgijski Reject The Sickness in pa Mara, prvaki latvijskega death metala. Vse tri skupine so sicer na skupni evropski turneji.
Iztek Orto festa bo vedrejši. Najprej bo bluesovski četrtek, ko bo nastopil 3Tone, trio Mihe Eriča, nekdanjega vokalista in orgličarja Prismojenih profesorjev bluesa, isti večer pa bo nastopil tudi Samuel Blues, slovenski blues kantavtor. Sledil bo še veseljaški finale. Najprej Happy Ol' McWeasel, uveljavljeni (tudi mednarodno) Štajerci s prešernim irskim programom, katerih verzija Irish Rover ima na youtubu več kot milijon ogledov. Letošnji Orto fest bodo pokončali Pero Defformero, novosadska folk metal zasedba, ki korenine vleče iz sredine devetdesetih, malodane kultni status pa so si tudi pri nas priigrali s triumfalnimi koncerti v zadnjih desetih letih.
Sezona se torej nekako začenja. Kaj pričakovati sicer? Za mnenje smo povprašali Aleša Uranjeka, bobnarja zasedbe Šank rock in glasbenega menedžerja več slovenskih skupin: »Za zdaj še vedno obstaja odlok, da je treba biti v notranjih prostorih z masko, kako bo to v praksi, bomo pa videli. Vprašanj je več. Videli bomo, kako se je čas epidemije odrazil na navadah ljudi. Nekateri so se odvadili hoditi ven, obenem pa lahko pričakujemo, da se bo naenkrat zgodila prekomerna ponudba vsega in morda bo vsega preveč. Za zdaj še vedno računamo predvsem na dogodke na prostem.«
