Pravica do državljanstva rojenih na ameriških tleh izhaja iz 14. amandmaja ustave, ki so ga sprejeli po državljanski vojni zato, da bi preprečili diskriminacijo osvobojenih sužnjev. To je bila napeta doba rekonstrukcije, ko so se vzpostavljala nova razmerja med severom in jugom ter mukoma uveljavljale pravice temnopoltih.
Ti zgodovinski razlogi za amandma so vsekakor davno izpuhteli. Njegovi kritiki v njemu vidijo zakonsko luknjo, ki da jo izkoriščajo priseljenci, saj v ZDA pripada državljanstvo tudi novorojencem tistih, ki so v državi nezakonito. Znano je tudi, da so ZDA priljubljena destinacija »porodniškega turizma«. Nosečnice iz družin, ki želijo ameriško državljanstvo za svoje otroke in ki imajo dovolj denarja, gredo za nekaj mesecev v ZDA, tam rodijo, in se vrnejo. Nekatere to storijo tudi večkrat, v poročilu iz leta 2022 ugotavlja ameriški senat. Zunanje ministrstvo je leta 2015 celo sprejelo uredbo, da prosilcem za vizum za zdravljenje v ZDA ni potrebno navajati, da prihajajo rodit. To so kasneje spremenili.
Osem odstotkov rojenih nezakonitim priseljencem
Politiki, ki so posebej ostri kritiki nezakonitega priseljevanja, so v kongresu predlagali že vrsto zakonov, ki bi pravico do avtomatičnega državljanstva vseh ukinil. Po raziskavi Pew Research centra iz 2008 se v ZDA rodi osem odstotkov otrok, katerih starši so v ZDA nezakonito.
A doslej niso bili uspešni in tako se je te pravice lotil Trump, ki je napačno dejal, da so ZDA edina država na svetu, ki pozna jus soli - pravico do državljanstva rojenim na njihovih tleh. Neprofitna organizacija World Population Review pa tudi vrsta drugih navaja, da je takšnih držav 33, velika večina na zahodni polobli.
Kot je Trump zapisal v predsedniškem ukazu, noben državni organ v ZDA ne sme priznati državljanstva novorojencu, če je mati v ZDA nezakonito, oče pa ne ameriški državljan ali imetnik dovoljenja za bivanje. Pa tudi ne, če je mati v ZDA zakonito, a začasno (kar bi torej onemogočilo porodniški turizem).
Sodna bitka se je začela takoj
Trump se sklicuje na samo besedilo 14. amandmaja, ki pravi: »Vse osebe, rojene ali naturalizirane v Združenih državah in podvržene njihovi jurisdikciji, so državljani Združenih držav in države, v kateri prebivajo.« Kot trdi, nezakoniti priseljenci niso pod ameriško jurisdikcijo in jim pravica torej ne pripada.
22 zveznih držav, kjer so na oblasti demokrati, ter vrsta organizacij za državljanske pravice se je takoj pritožila na sodiščih. Trdijo, da je Trumpova interpretacija napačna in da so sodišča to v preteklosti tudi že povedala. Zato pričakujejo, da bodo ustavila izvajanje ukaza, še preden se začne izvajati. Trump je namreč določil 30 dnevni rok. Pravdanje gre sicer lahko naprej, vse do vrhovnega sodišča. Tam je načeloma mogoče vse, poznavalci pa vendarle pravijo, da kljub bolj konservativni naravnanosti sedanje sestave vrhovni sodniki niso naklonjeni odločanju o tako pomembnih stvareh, kot je državljanstvo, samo s predsedniškim ukazom.
