Behemoti K-popa
V šestdesetih so na glasbeno sceno prišli Beatli, malo kasneje še Elvis Presley. In kljub pop senzacionalizmu, ki je sledil začetkom skupine, se je med oboževalci in oboževalkami rojevalo nekaj čisto novega: Manija. Obsesija. Destinacije, kamor so odhajali na turneje so postale priložnosti za trume fenov, ki so upali na najmanjšo možnost interakcije med sabo in svojimi oboževanimi glasbeniki. Se vam to zdi kaj znano?
Pred nekaj leti smo govorili o One Direction, desetletja pred njimi morda o Backstreet Boys, današnji kontekst glasbene manije pa zagotovo predstavljajo sedmerica BTS (Jin, Suga, J-Hope, RM, Jimin, V in Jungkook), ki jih je Vougue nedavno oklical za »Behemote K-popa«.
BTS so sicer produkt producenta Bang Shi Hyuka, ki je ustanovil Big Hit Entertainment in leta 2013 debitiral s sedemčlansko fantovsko skupino BTS. Običajna praksa K-popa je, da agencija nadzoruje vsak košček življenja mladih »idolov«, kot jim pravijo v Koreji. Bang pa je fantom skupine BTS omogočil samostojnost. Fantje so lahko iz svojega studija vodili svoj Twitter in V-log ter sami pisali ter producirali svojo glasbo. Njihova besedila so ranljiva, čustveno občutljiva, govorijo o jezi, osamljenosti, depresiji in so pogosto kritična o sami industriji K-popa.
Kot vsi zvezdniki, ki jim sledijo velikanske, z močno energijo nabite baze oboževalcev, tudi BTS hodijo po tanki in občutljivi meji med ljubeznijo do svojih fenov in njihovo potencialno odtujitvijo. »Slava je kot senca,« pravi Suga, njihov najresnejši član. »Obstajata svetloba in tema. Slava je nekaj, kar te vseskozi spremlja in ni nekaj, pred čimer lahko pobegneš. Ljudje se sicer trudijo spoštovati našo zasebnost. Lahko gremo na primer v kak muzej ali galerijo in ljudje nas bodo pustili pri miru. Kasneje bodo seveda o tem objavili na družbenih omrežjih,« je še dejal.
Ne moremo jih ravno oklicati za »zgolj« korejski pop band, saj tako spregledamo izjemni kulturni, umetniški in družbeni vpliv, ki ga ima sedemčlanska skupina. Ne le, da so v zadnjih letih zasedali vrhove glasbenih lestvic po vsem svetu, njihov vpliv sega daleč preko področja pop glasbe. Od srečanj s predstavniki Združenih narodov in Bele hiše, do različnih diplomatsko-filantropskih podvigov – v Guardianu so zapisali, da »BTS spreminja svet.
»Tudi ti si samo človek, kot vsi ostali.«
Agencija BigHit objavila izjavo, da bodo vsi člani BTS začeli s služenjem obveznega vojaškega roka. Južna Koreja je sicer že leta 2020 sprejela zakon, ki je članom skupine BTS omogočal, da obvezno služenje vojaškega roka odložijo do dopolnjenega 30. leta starosti – korejska zakonodaja namreč določa, da se morajo državljani vpoklicati med 18. in 28. letom starosti.
Orgogliosa di te 💜 sempre.... Don't cry Suga💜#SUGA #BTS #WELOVEYOUYOONGI #ARMY pic.twitter.com/RFxWxXZeYL
— BTS (@follefollia86) August 7, 2023
BigHit-ova napoved je prišla v ponedeljek 6. 8., dan po tem, ko je »prvi princ K-popa« Suga zaključil azijski del svoje turneje August D-DAY. Turneja se je končala s tremi koncerti – od 4. do 6. avgusta v dvorani KSPO Dome v Seulu. Njegova Vojska je vedela že vnaprej, da bo zadnji dan njegove turneje čustveno naporen, zagotovo pa nihče bili pripravljeni na slovo, ki je prek omrežij v trenutku zaokrožilo po celem svetu in (nas) večino ganilo do solz.
30 letni raper, ki je znan tudi po tem, da najredkeje pokaže svoja čustva, se je zlomil med pesmijo »Snooze« posvečeno Rjuičiju Sakamotu, pokojnemu skladatelju s katerim sta pesem ustvarila skupaj in ki je morda najbolj znan po filmu Vesel božič, gospod Lawrence, v katerem je igral tudi David Bowie. Preden bi moral odpeti: »Tudi ti si samo človek, kot vsi ostali,« je obnemel. Nadaljeval je še 15 minutnim šprintom pesmi, ki jih je poskušal odpeti eno za drugo, a se je med njimi pogosto ustavil, obrisal solze, obraz pa zakopal v svoje dlani. Gledalci so mislili, da mu ne bo uspelo dokončati zadnje pesmi »Amygdala«, brez da bi vzel odmor. Pa mu je. Koncert je zaključil s pesmijo, ki na njegovem zadnjem albumu morda najbolj odkrito govori o depresiji in poskusu samomora.
Več kot kič
V sodobni glasbeni pokrajini, ki je zasičena z minljivimi trendi, so BTS pojav, ki si zasluži pozornost. Njihova glasba reflektira različne kulturne vplive in se bori proti ukleščenosti v žanr in jezik. Medtem ko K-pop (in pop kulturo na splošno) pogosto označijo za plastično, minljivo in površinsko, pa BTS nastopajo kot dokaz, da je pop veliko več kot kič. So eden izmed dokazov, da je pop kultura zmožna nositi težo pripovedništva zgodbe, iskrenosti, predvsem pa podajanja avtentične izkušnje posameznikovega (pogosto) žalostnega in osamljenega življenja, ki je polno nasprotij.
Z obravnavanjem univerzalnih tem, kot so identiteta, duševno zdravje in kompleksnosti družbenih odnosov, BTS dovolijo vsem njihovim poslušalcem hoditi po mostu, ki vodi k razumevanju kolektivne človeške izkušnje. Gre za odločitev, da se odločimo za tisto glasbo, ki ni le zabava, temveč tudi občutek pripadnosti, skupne človečnosti in nas opominja, da lahko preko nestrinjanja in nesoglasij, kljub vsemu najdemo bližino in upanje.
