V vodstvu slovenske tekaške reprezentance je prišlo do velikih sprememb, ne pa tudi v strukturi najmočnejše reprezentance. Prvi mož slovenske stroke še naprej ostaja Ola Vigen Hattestad, njegov pomočnik pa Nejc Brodar. Enainštiridesetletni Norvežan, ki je poročen z nekdanjo odlično slovensko tekačico na smučeh Katjo Višnar, je bil leta 2014 v Sočiju olimpijski prvak v sprintu, pet let pred tem pa je bil svetovni prvak v Liberecu, kjer si je do drugo zlato kolajno priboril v ekipnem sprintu. Slovensko reprezentanco je prevzel lani.
Še malo in boste odštevali ure do prvih snežnih treningov. Kako ste zadovoljni z dosedanjim pripravljalnim delom?
Priprave so do zdaj potekale po načrtu. Bilo je nekaj izzivov, ki smo jih uspešno premagali, na splošno pa je pri vseh zaznati, da so napredovali. To so potrdil tudi rezultati na poletnem mednarodnem festivalu Blink na Norveškem, kjer smo dosegli nekaj spodbudnih rezultatov. Še pomembnejši so rezultati testiranj in vsakodnevno opazovanje po treningih.
Pravo merilo, kako uspešni ste bili v pripravah na novo sezono, bodo na koncu pokazale tekme svetovnega pokala.
Moj glavni cilj je pomagati športnikom in športnicam pri njihovem razvoju. To vključuje predvsem tesno sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju treningov, hkrati pa skupaj z njimi iskati najboljše ravnovesje med treningom in življenjskimi obveznostmi. Lahko zagotovim, da je ekipa na višji ravni kot lani, strinjam pa se, da bomo šele na tekmah videli, kako konkurenčni bomo v primerjavi z drugimi tekmeci.
Kakšen je načrt priprav do prvih tekem svetovnega pokala v Ruki?
Prihodnji ponedeljek bo celotna A ekipa odšla na zadnje priprave v Muonio, kjer bodo pred nami izredno pomembni tedni. Upam, da bo dovolj snega in da bomo imeli dobre razmere za trening, načrtujemo pa tudi, da se bomo udeležili tekem FIS.
V letošnji sezoni ne bo ne svetovnega prvenstva ne olimpijskih iger. Kaj bo vaš glavni cilj?
V pripravljalnem obdobju je bil naš cilj, da povečamo količino treninga. To je predvsem veljalo za poletni del priprav, kajti med sezono bo veliko tekem, kar zahteva trde temelje. Cilji bodo od tekmovalca do tekmovalca različni. Pri nekaterih bo šlo bolj za izide v posameznih disciplinah, pri drugih pa za skupni seštevek v svetovnem pokalu. Za nekatere bo vrhunec sezone novoletna turneja.
Kako gledate na opravljeno delo v slovenski reprezentanci? S čim ste najbolj zadovoljni?
Nenehno delamo na izboljšanju kulture treniranja v ekipi in njenem razumevanju. To pomeni tudi, kako prepoznati kriterije uspeha in sčasoma to prenesti v svojo vsakodnevno rutino. Trenutno sem s tem najbolj zadovoljen. Hkrati menim, da je stalna radovednost pomemben element nadaljnjega razvoja. Če nam bo to uspelo, se bodo športniki še razvijali.
Kako spodbuditi mlade športnike, da bi vztrajali pri trdem delu, saj vemo, da je smučarski tek eden najbolj garaških športov, ki zahteva veliko odrekanja?
Ravno zato je pomembno imeti dobro kulturo z visoko stopnjo blaginje. Slabo je, če športniki svoje treninge jemljejo kot trdo delo. Namesto tega naj se raje naučijo, kako uživati v njih. To vključuje tudi iskanje individualnega ravnovesja med usposabljanjem in drugimi življenjskimi izzivi ter dobrinami. Če hočejo športniki uspeti na mednarodni ravni, potrebujejo do tisoč ur treninga na leto. Idealno bi bilo, če bi v tem procesu večinoma uživali.
Zagotovo se s športniki veliko pogovarjate o svoji bleščeči individualni karieri. Kaj jim svetujete? Kakšna je pot do uspeha?
Seveda imam nekaj lastnih izkušenj, vendar se zavedam, da je vsak posameznik drugačen in da ni univerzalnega recepta. Vseeno imam razmeroma dober pregled nad tem, zakaj so predvsem norveški tekači in tekačice postali najboljši. To kompetenco v pogovorih s športniki uporabljam vsaj toliko kot lastne izkušnje. Zelo pomembno je iskanje skupnih imenovalcev, vendar so na koncu športniki tisti, ki morajo najti svojo pot do uspeha.
Zakaj je v smučarskem teku takšna prevlada skandinavskih reprezentanc? Res zaradi razmer v Skandinaviji, kjer sneg najprej zapade in se najdlje obdrži?
Na Norveškem tek na smučeh že od nekdaj uživa izjemno priljubljenost, kar je privedlo tudi do številnih odličnih središč za trening po vsej državi. Verjamem, da je k temu pripomogel tudi norveški športni model, ki vključuje veliko dejavnosti, z edinim ciljem, da se vključi čim več otrok. Kasneje, skozi mladinsko kategorijo, je pomemben element osamosvojitve športnikov. Na ta način so tudi športniki odgovorni za svoj razvoj. Na elitni ravni igra pomembno vlogo tudi tako imenovani Olympiatoppen, kjer imajo trenerji in športniki na številnih področjih dostop do strokovnjakov. Ta interdisciplinarni pristop, kjer različni strokovnjaki komunicirajo med seboj, tvori zelo dobro platformo za razumevanje meril uspeha. Konkurenčna prednost Norveške je tudi to, da sta terminologija in razumevanje treninga usklajena tako na različnih starostnih stopnjah kot med drugimi športi, trenerji in znotraj raziskovalnih okolij. Raziskovalna okolja so tesno povezana tudi s procesi nacionalnih ekip.
Ali v tej sezoni lahko znova pričakujemo prevlado Skandinavcev?
Skandinavske države bodo nedvomno ostale močne, predvsem to velja za moški del smučarskega teka. Večja konkurenca bo pri ženskah, kjer so že do zdaj zmagovale tudi tekačice iz srednjeevropskih držav in ZDA.
Prihajajoča sezona bo posebna tudi zato, ker bodo prepovedana mazila s fluoridi. Kaj to pomeni za smučarski tek?
Prepoved uporabe fluorida predstavlja velik izziv, na katerega smo se tudi mi skušali čim bolje pripraviti. Kratkoročno se bo vrzel med velikimi in malimi narodi verjetno povečala, saj so fluorid pogosto uporabljali za izboljšanje smučarske zmogljivosti. V prihodnosti bosta konstrukcija in struktura smuči verjetno igrali pomembnejšo vlogo ter dajali prednost velikim državam in profilom. Upajmo, da bodo proizvajalci voska za smuči razvili učinkovite alternative.
Kje vidite rešitev?
Menim, da bi v smučarskem teku morali iskati rešitve v tem, da bi bile vsem na voljo smuči z enakimi mažami in strukturo. S tem pristopom bi prihranili znatna sredstva, ki bi jih lahko preusmerili v programe usposabljanja in zaposlovanje. Ta rešitev bi se lahko dobro obnesla pri prosti tehniki, pri klasični tehniki pa so ključne osebne preference in prilagoditve.
Za konec, kdaj se bomo z vami lahko pogovarjali v slovenščini?
Dobro vprašanje. Vsak večer s sinom bereva slovenske knjige, te dni denimo Marinko. Počasi, a zanesljivo napredujem. x
