Pri Corwinu je to vse pomembnejši del razmišljanja o njihovih ljubljanskih projektih, od Kvarteta in Vilharie do prihajajoče Nordike.
Ljubljana: mesto krajših poti
Ljubljana že vrsto let prilagaja svoje ulice in javne površine ter pri tem vse bolj spodbuja hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza. Po veljavni Celostni prometni strategiji Ljubljane za obdobje 2025–2032 naj bi približno dve tretjini vseh poti opravili peš, s kolesom ali z javnim prevozom, medtem ko naj bi poti z zasebnimi avtomobili predstavljale približno tretjino. Aktualni podatki kažejo, da je kolesarjenje že pomemben del vsakodnevne mobilnosti v Ljubljani. Avtorji letošnje raziskave ugotavljajo, da prebivalci Ljubljane 12,7 % poti opravijo s kolesom, kar 33,8 % pa peš. Pri službenih in zasebnih poteh se delež kolesarjenja poveča na 19,1 %. Rezultati kažejo tudi na pomen povezane, udobne in varne kolesarske infrastrukture pri spodbujanju kolesarjenja. Ljubljana je tako zanimiv primer prepletanja urbanističnega načrtovanja, infrastrukture in osebnih odločitev o načinu potovanja.
Michal Maco, direktor družbe Corwin Slovenija, iz lastnih izkušenj ve, da kolesarjenje ni zgolj stvar življenjskega sloga, temveč tudi praktična izbira. »Po več kot osmih letih v Ljubljani je kolesarjenje postopoma postalo del moje vsakodnevne mobilnosti. Razdalje so kratke, teren nezahteven, kolesarska infrastruktura pa se nenehno izboljšuje. To pomeni manj stresa, predvidljivejši čas potovanja in zame tudi lepši začetek dneva.« Maco je realističen tudi glede vloge avtomobila. Še vedno ga uporablja, kadar je to potrebno, vendar meni, da bi morali mestni prostor uporabljati premišljeno. »Mislim, da se avtomobilu ni realno povsem odpovedati. Včasih je preprosto potreben. Če pa lahko namesto vožnje hodimo, kolesarimo ali uporabimo javni prevoz, je to praktična in trajnostna izbira,« dodaja Maco.
Enako načelo velja tudi za urbani razvoj. Cilj ni nujno mesto brez avtomobilov, temveč mesto, v katerem ljudje avtomobila ne potrebujejo za vsako dnevno pot.
Od lokacije do infrastrukture
Eden najučinkovitejših načinov za spodbujanje trajnostne mobilnosti je ustvarjanje okolja, v katerem so vsakodnevne poti čim krajše. Pomembno pa je tudi, da bolje izkoristimo že obstoječi mestni prostor. Vsi Corwinovi projekti nastajajo na degradiranih zemljiščih, ki so dobro povezana z javno infrastrukturo, zato za njihov razvoj ni treba posegati na še nepozidana naravna območja.
Pri Corwinovem prvem projektu Kvartet v Šiški imajo stanovalci v neposredni bližini vse, kar potrebujejo za vsakdanje življenje, med drugim trgovine, šolo, knjižnico, lekarno in športne objekte. Projekt zagotavlja 580 parkirnih mest za kolesa, avtomobili pa so parkirani v podzemni garaži, zato okoliški prostor ostaja namenjen ljudem, zelenim površinam in skupnim prostorom.
Pri poslovni stavbi Vilharia so pristop nadgradili z lokacijo ob glavni železniški in avtobusni postaji v Ljubljani. Projekt delovno okolje neposredno povezuje z glavnim omrežjem javnega prevoza v mestu, kolesarska infrastruktura pa je del stavbe. Uporabnikom ponuja varno kolesarnico, prhe in garderobe ter možnost souporabe koles za krajše in daljše poti po mestu.
Enak pristop so ubrali pri zasnovi najnovejšega projekta na Masarykovi ulici. Nordika bo stala v bližini glavne železniške in avtobusne postaje ter le nekaj minut hoje od mestnega središča. Namesto širjenja mesta na nova območja so izkoristili že urbanizirano lokacijo, ki je dobro povezana z drugimi deli Ljubljane. Za kolesarje bo na voljo 600 notranjih in 50 zunanjih parkirnih mest.
Tako so mobilnost vključili v projekt že od samega začetka, od izbire lokacije in dostopa do javnega prevoza do zagotavljanja infrastrukture za alternativne načine prevoza.
Načelo velja tudi znotraj Corwina
Trajnostna mobilnost se ne odraža le v Corwinovih projektih. Podjetje to načelo uresničuje tudi med svojimi zaposlenimi. Na Slovaškem, Češkem in v Sloveniji se je 46 Corwinovih sodelavcev spomladi udeležilo izziva za prihod na delo s kolesom, v okviru katerega so s kolesom, peš in z javnim prevozom opravili 14.467 kilometrov ter pri tem prihranili 2602 kilograma ogljikovega dioksida. Pred kratkim pa se je v času Evropskega tedna mobilnosti 10 zaposlenih v Corwin Slovenija na delo odpravilo s kolesom, peš ali z javnim prevozom in skupaj prepotovalo skoraj 600 kilometrov. Te pobude odražajo isto načelo kot njihovi projekti: trajnostne alternative najbolje delujejo, ko so dovolj priročne, da postanejo del vsakdanjega življenja.
Več možnosti, manj odvisnosti od avtomobila
Trajnostno mobilnost pogosto razumemo kot vprašanje posameznikovega vedenja. Vendar na naše odločitve pomembno vpliva tudi mesto, v katerem živimo. Hojo bomo prej izbrali, če so vsakodnevne storitve v bližini, kolesarjenje, če imam na voljo varno omrežje kolesarskih poti in parkirišča za kolesa, ter javni prevoz, če sta železniška postaja ali avtobusno postajališče zlahka dosegljiva.
Na tem razmišljanju temeljijo tudi Corwinovi ljubljanski projekti. Kvartet, Vilharia in Nordika k mobilnosti pristopajo na različne načine, vsem trem pa je skupno, da z dobro lokacijo, ustrezno infrastrukturo in premišljeno urbanistično zasnovo ljudem olajšajo trajnostne izbire.
Rezultat ni nujno mesto brez avtomobilov, temveč mesto, ki ponuja več možnosti in zmanjšuje potrebo po avtomobilu v vsakdanjem življenju.
