Vsebina prvega tematskega dogodka v slovenski hiši v Parizu je bila posvečena enakosti spolov v športu. Ta je visoko na seznamu tako Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) kot tudi Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS -ZŠZ). Udeleženci okrogle mize so si bili enotni, da je enakost spolov v športu temelj razvoja in uspeha olimpijskega gibanja, saj zagotavlja, da vsi športniki uživajo enake možnosti za uspeh, pripomore k širši zastopanosti, promovira pravičnost in enakopravnost v športu ter širše v družbi.
Predsednik Olimpijskega komiteja Jordanije, član MOK in podpredsednik komisije MOK za enakost spolov, različnost in vključevanje Feisal Al Hussein je poudaril, da smo z vidika enakosti spolov v športi prišli že daleč in smo prehodili dolgo pot, a nas čaka še veliko dela. Po njegovih besedah bo ženski maraton na OI v Parizu prvič po vključitvi v olimpijski program leta 1984 potekal dan po moškem maratonu in bo zaključil atletski program med zaključno slovesnostjo, medtem ko je vrhunec olimpijskega štirinajstdnevnega programa doslej zasedal moški maraton.
Za večjo prepoznavnost žensk na olimpijskih igrah MOK od Tokia naprej nacionalne olimpijske komiteje spodbuja, da na otvoritveni slovesnosti skupaj nosita zastavo športnica in športnik, ter si prizadeva, da se v 16 dneh olimpijskih iger zagotovi pravična razporeditev ženskih in moških športnih dogodkov.
Ne le enakost, ampak tudi pravičnost
»Odnos do žensk v športu lahko razberemo tudi iz deleža športnic na OI. 124 let je bilo potrebno, da smo prišli do enakega deleža športnic in športnikov! Ko so smele ženske leta 1900 prvič nastopiti, jih je bilo le 2,2 odstotka, medtem ko se je število športnic kasneje postopoma povečevalo,« je povedala predsednica Združenja ONA VE Marta Kos. Zaupala je, da bo bodo v združenju skupaj z OKS-ZŠZ slovenska športna združenja in zveze pozvali k temu, da za najvišja državna športna priznanja oziroma Bloudkovo nagrado predlagajo čim več žensk.
Da se v zadnjem obdobju številke popravljajo, a prepočasi, je izpostavila Annamarie Phelps, predsednica komisije za enakost spolov, različnost in inkluzijo pri Evropskem olimpijskem komiteju. Kot je dejala, smo v Evropi smo blizu 30-odstotne zastopanosti žensk v izvršnih odborih olimpijskih komitejev, zato je pomembno, da se poglobimo v podatke in naredimo pomembne korake naprej.
Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica za Deloitte Slovenia, je pojasnila, da se tudi na poslovnem področju, tako kot na področju športa, stvari v smeri enakosti spolov premikajo prepočasi in da v bistvu ni razlik, ko govorimo o enakosti spolov v poslovnem svetu ali v športu: »Šport in gospodarstvo in tudi druga področja morajo deliti enake vrednote. Enakost moramo vključiti v svoje strategije, samo smernice pri tem niso dovolj.« V pogovoru je sodelovala tudi predsednica Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Poudarila je, da brez enakosti spolov ne bomo dosegli napredka, zato se je treba zavzeti za enakopravni pristop do žensk, še posebej v športu, kjer ne gre le za enakost, ampak tudi pravičnost.
Spomnimo, da je bil ustanovitelj MOK in pobudnik olimpijskih iger moderne dobe Pierre de Coubertin sprva oster nasprotnik ženskih prizadevanj za sodelovanje na OI. Menil je, da naj bi bile ženske dobre predvsem za ploskanje, njihovo morebitno udeležbo pa je označil za neestetsko, nezanimivo, nepraktično, nepotrebno.
Njegova miselnost se je spremenila leta 1900 v Parizu, kjer so se predstavnice nežnejšega spola uradno prvič pomerile med seboj na olimpijskih igrah in sicer v tenisu, golfu, jadranju, kolesarstvu, športnem plezanju in nekaterih drugih športih. Slovenske športnice so si nastop na olimpijskih prizoriščih priborile šele 36 let kasneje – v Berlinu, medtem ko so se ženske na pravem tekaškem maratonu med seboj pomerile šele leta 1984 v Los Angelesu.
