O evropski sezoni, prihodnosti kluba in tekmovalnih izzivih smo se pogovarjali z Alešem Jeralo, športnim direktorjem ljubljanskega kluba.
Evropska sezona vam je prinesla dragocene izkušnje, a hkrati razkrila tudi nekatere pomanjkljivosti. Kako jo ocenjujete?
Ne gre toliko za to, kako daleč smo prišli, ampak bolj za to, koliko zmag smo osvojili ali bili vsaj konkurenčni drugim ekipam, zato s tem, kar smo dosegli, ne moremo biti zadovoljni. Glede na sestavo ekipe smo pričakovali, da bomo prišli do več kot ene zmage, da bomo bolj konkurenčni in da bo naša igra boljša, kot smo jo prikazali na večini tekem. Žal nam že vso sezono ne uspe narediti presežka.
Kje vidite razloge, ali ekipa vendarle ni bila dobro izbrana, je vzrok v strokovnem vodstvu ali, kot se rado omenja, pomanjkanju težkih tekem med sezono?
Verjetno gre za kombinacijo več dejavnikov. Zagotovo nam manjka pravi vodja, ki bi znal povezati ekipo. Prav tako bi lahko trenirali še bolje. Najtežje sprejmem argument, da nimamo dovolj težkih tekem. Seveda je to težava, vendar ne sme biti izgovor. Tudi v preteklosti, ko smo dosegali boljše rezultate, nismo imeli bistveno več težkih tekem, a smo kljub temu igrali boljšo odbojko. Potencial ekipe ni izkoriščen tako, kot bi lahko bil.
Pred začetkom lige prvakov ste si želeli več tekem v tem tekmovanju. Se glede tega obetajo kakšne novosti?
Nekatere spremembe se pripravljajo, vendar za zdaj predvsem v zakulisju, saj je treba najti sistem, ki bo ustrezal predvsem italijanskim in poljskim klubom. Trenutno prav oni narekujejo, kakšen format tekmovanja bi jim ustrezal, a na koncu je vse povezano s financami. Ne vem, v kakšnem finančnem stanju je Evropska odbojkarska zveza, ki se sicer zaveda, da bi bilo treba spremeniti sistem, a nam na vprašanja odgovarja le formalno. Edina informacija, ki jo imamo, je, da se na tem dela. Če bo prišlo do sprememb, jih lahko pričakujemo šele v sezoni 2026/27.
Kako je s statusom ACH Volleyja? Imate že zagotovljeno mesto v ligi prvakov, seveda ob predpostavki, da boste državni prvaki?
Najprej moramo osvojiti naslov državnega prvaka, kar ni samoumevno. Druga stvar je evropska klubska lestvica. Če ruske ekipe tudi prihodnjo sezono ne bodo smele nastopati v ligi prvakov, bomo mesto v skupinskem delu verjetno obdržali, sicer nas čakajo kvalifikacije. Že pred letošnjo sezono smo se le za las neposredno uvrstili, saj preostali slovenski klubi v evropskih pokalih dosegajo preskromne rezultate.
V najmočnejšem klubskem tekmovanju ste prvič zaigrali po osvojenem pokalu Top Teams leta 2007 in v prvih letih v ligi prvakov igrali kar vidno vlogo. Uvrstili ste se na zaključni turnir leta 2010. Zakaj ste bili takrat bolj konkurenčni, kot ste danes?
Verjetnost, da se ekipa uvrsti med najboljše štiri v Evropi, je bila takrat enako majhna kot danes, če ne prihajaš iz Italije, Poljske ali Rusije. Da ti uspe takšen preboj, se mora v ekipi vse idealno poklopiti, hkrati pa mora imeti favorit slab dan, in še nekaj sreče potrebuješ, kot smo jo imeli leta 2010, ko smo v četrtfinalu dvakrat premagali Macerato s 3:2.
Če se ozreva še dlje v preteklost – začetek projekta sega v čase, ko ste še pod imenom Autocommerce, takrat s sedežem na Bledu, zbrali večino najboljših slovenskih odbojkarjev in začeli svojo pot. Kako gledate na minulih dvajset let?
Ko se je Herman Rigelnik odločil vlagati v odbojko, je bil cilj od samega začetka jasen, ne le osvojiti domače prvenstvo in srednjeevropsko ligo, temveč igrati v ligi prvakov. Že prvi pogovori so tekli v smeri, kakšen proračun bi potrebovali, da bi bili konkurenčni. Poznal sem finančne proračune klubov, kot so nemški Friedrichshafen in francoski Tours, in iz tega smo izhajali. Tri leta kasneje smo osvojili pokal Top Teams, nato pa se prebili še na zaključni turnir lige prvakov. Tudi danes si prizadevamo za vidnejšo vlogo v Evropi.
Ali ste bili takrat s svojim proračunom bližje najboljšim evropskim klubom kot danes?
Pred 20 leti je bil razkorak v proračunu med nami in evropskim vrhom manjši. V tistih časih smo imeli podoben proračun kot zdaj, okoli milijon evrov, a od takrat je minilo že dvajset let. Medtem so se proračuni vrhunskih klubov močno povečali. V poljski ligi imajo ekipe v povprečju okoli pet milijonov evrov, najboljši, kot so Varšava, Resovia, Jastrzębski, Kedzierzyn-Koźle, pa delujejo s sedem- ali celo osemmilijonskimi proračuni.
Vaš vzpon je sovpadal tudi z vzponom slovenske reprezentance. Kako pomembno vlogo je imel klub pri tem?
Če Autocommerce takrat ne bi naredil preboja, bi nadarjeni slovenski odbojkarji, ki jih je bilo v tistem obdobju celo več kot danes, morali v manj konkurenčne klube, kar bi jim otežilo pot do vrhunskih italijanskih in poljskih ekip. Pri nas so dobili priložnost, napredovali in večinoma razmeroma hitro odšli v tujino. Tako je slovenska odbojka postala zanimiva za menedžerje in tuje klube, kar je bil ključni dejavnik pri uveljavitvi igralcev, ki so nato tlakovali pot uspehom reprezentance.
Eden od ciljev vašega kluba je bil, da bi pri vas igrali najbolj nadarjeni slovenski odbojkarji. Kako je s tem danes?
V osnovi nam to še vedno uspeva, a je veliko odvisno od generacije. Najbolj številčna je bila generacija Tineta Urnauta, ko je bilo v ekipi kar sedem ali osem mladih talentov. Sledili sta nekoliko močnejši generaciji letnikov 1994 in 1995, zdaj pa imamo novo, ki jo sestavljajo igralci, rojeni v letih 2005 in 2006. Približno vsakih deset let se pojavi res močna generacija, vmes pa se uveljavijo le posamezni izjemni talenti, ki lahko igrajo na ravni lige prvakov ali reprezentance.
Sezona še ni končana, saj sta pred vami še zaključni turnir srednjeevropske lige, ki se začenja danes v Zagrebu, vse bližje je tudi končnica državnega prvenstva. Običajno je to tudi že obdobje, ko se pogleduje proti novi sezoni. Ali to velja tudi za vaš klub?
Seveda, tako je že nekaj sezon. Tudi najmočnejši klubi že sestavljajo ekipe za novo sezono, in zdi se mi, da vsako leto bolj zgodaj. Pogledujemo že v novo sezono, ni pa preprosto dobiti igralce, ki bi si jih želeli. Tu so finančne omejitve, potem je tu še slovenska liga, ki ni tako atraktivna, ampak v vsakem primeru si bomo prizadevali sestaviti še močnejšo ekipo.
Pojavljajo se govorice, da naj bi bil vaš proračun v prihodnji sezoni precej višji od letošnjega, omenjata se tudi morebitna vrnitev Tineta Urnauta in prihod Tončka Šterna. Ali to drži?
Računamo na to, da bomo v novo sezono res vstopili z višjim proračunom, prav tako pa se pogovarjamo s kar nekaj slovenskimi igralci. Med njimi sta tudi Urnaut in Štern, poleg njiju pa še nekateri, ki trenutno igrajo v tujini. Večina obstoječega kadra bo ostala, vendar bo veliko odvisno tudi od tega, ali bomo sestavili ekipo z 12 ali 14 igralci. Idealno bi bilo igrati močno ligo z močno ekipo in 14-članskim kadrom, imeti čim več funkcij v klubu profesionaliziranih ter v svoje vrste vključiti čim več slovenskih reprezentantov. Seveda popolne realizacije teh ciljev ne bo, zato bodo potrebni kompromisi.
Ali bo trener Matjaž Hafner ostal na klopi ACH Volleyja?
O tem se bomo odločali po koncu sezone. Sicer že razmišljamo v tej smeri, a konkretnih pogovorov še nismo imeli. Ne z njim ne s kom drugim. Letos bomo najprej poskrbeli za igralsko sestavo ekipe, nato pa bo prišel na vrsto tudi trener.
