Čeprav tekma v središču münchenskega olimpijskega parka ne bo štela za točke svetovnega pokala, bo za Lampičevo predstavljala pomemben preizkus po zahtevnem pripravljalnem obdobju. »Vse gre v pravo smer. Pričakujem, da se bo delo preteklih treh let začelo poznati. Nisem več začetnica, vem, kaj mi ustreza in kje imam še rezerve,« poudarja najboljša slovenska biatlonka Anamarija Lampič. Poleg nje bodo v Münchnu v supersprintu nastopili še Polona Klemenčič in Lena Repinc med ženskami ter Miha Dovžan, Lovro Planko in Toni Vidmar pri moških. Doma bo ostal Jakov Fak.
Lanska sezona je dokaz,
da gre v prvo smer
Lampičeva je lani potrdila, da lahko tekmuje z najboljšimi. Sezono je začela z odmevnimi stopničkami v Franciji, kjer je v sprintu v Le Grand-Bornandu osvojila tretje mesto. Konec marca je doma na Pokljuki s tretjim mestom na tekmi s skupinskim startom dokazala, da lahko ob natančnem streljanju in zanjo značilnem hitrem teku kroji vrh svetovnega biatlona. »Takšne tekme te napolnijo z energijo. Ko se ti vse poklopi, noge, smuči in puška, veš, da si na pravi poti. A sem realna, tudi letos bodo vzponi in padci. Še vedno prideta dan, ko se vse izide, in dan, ko gre vse narobe,« se nihanj v svojih nastopih zaveda 30-letnica iz Valburge, ki zdaj živi na Dolenjskem.
Tekaška hitrost ji bo vedno omogočala napad na vrh, streljanje pa ostaja največji izziv. »Še vedno ni takšno, kot bi si želela. Na treningu streljam zelo dobro, potem pa pridejo tekma, adrenalin, visok utrip – in vse je videti drugače. Veliko je odvisno od dnevne forme, ki se pokaže že ob nastrelitvi,« pojasnjuje Lampičeva in dodaja: »Še vedno mi ni uspelo nadomestiti vseh izkušenj, ki jih imajo drugi, ki streljajo že od 15. leta, nekateri pa še dlje. Sama sem nekaj faz preskočila.« Kljub temu opaža napredek: »Vem, da lahko tekmujem na visoki ravni in sem sposobna stopiti na zmagovalni oder. Nihanja so še vedno velika. Morda bi v zadnjem tekaškem letu morala več individualno trenirati tudi streljanje.«
Septembra devet dni
brez treninga
Letos so se njene priprave nekoliko zapletle. Septembra, ki je že tako dinamičen mesec glede sponzorskih in medijskih obveznosti, so ji morali odstraniti modrostni zob. »V dilemi sem bila, ali to narediti zdaj ali počakati do konca sezone. A zob je bil na strani, na kateri naslanjam puško. Ne predstavljam si, da bi morala na OI tekmovati s protibolečinskimi tabletami,« poudarja Lampičeva.
Zob so ji morali odstraniti kirurško, dobila je tudi šive. Prvi teden je popolnoma mirovala, nato pa začela bazično delo. »Izgubila sem devet dni treninga, zato sem na višinskih pripravah skušala nadoknaditi zamujeno,« je še dodala.
Proga v Anterselvi med najljubšimi
Čeprav so v Anterselvi vsako leto tekme za svetovni pokal, je vedno vprašanje, kako se bo telo odzvalo na visoko nadmorsko višino (1600 m). »Veliko je odvisno od pripravljalnega obdobja. Nekateri s pripravami na višini pretiravajo, drugi na višino sploh ne gredo, ker jim to ne ustreza. Zase vem, da tam ne smem biti predolgo. Moj trener Janez Marič ima dober občutek in veliko se pogovarjava o tem, kaj mi ustreza. Z njegovim načrtom sem zadovoljna,« pravi Lampičeva.
V svoji prvi sezoni med biatlonkami je bila na olimpijskem prizorišču peta v sprintu, a je zaradi bolezni morala izpustiti zasledovalno tekmo. Predlani in lani se ji nastopi niso povsem izšli po željah. Proga v Anterselvi nima strmih klancev, vendar njen profil ni med lažjimi in je med njenimi ljubšimi.
Februarske olimpijske igre bodo za Lampičevo tretje, prve pa v biatlonu. Na prejšnjih OI v Pekingu, kjer je bila med kandidatkami za kolajne v tekaškem sprintu, se ji ni izšlo. »Glede psihične priprave na olimpijsko tekmo ne načrtujem sprememb. Nikoli nisem potrebovala psihologa, saj sem od mladih nog v krogu ljudi, ki jim zaupam. Sem pa z zadnjih OI potegnila lekcijo, da moram na takšna tekmovanja priti spočita in brez dodatnega pritiska. Konkurenca bo enaka kot na tekmah svetovnega pokala. Predvsem pa moram ostati zdrava in v tekaški formi,« je sklenila Lampičeva.
Po treh letih biatlonskega učenja Lampičeva vstopa v sezono, v kateri bo prvič skušala združiti svojo tekaško moč in strelsko natančnost. Če ji to uspe februarja v Anterselvi, bi se lahko zapisala med imena, ki v biatlonu pomenijo največ. x
