V lanskem letu so bile najpomembnejše tekmovanje olimpijske igre v Parizu, kjer ste zaradi dotika vrat po sporni odločitvi sodnikov ostali brez kolajne. Kako ste preboleli olimpijski neuspeh, saj ste branili zlato kolajno iz Tokia?
Vse skupaj sem skušal čim hitreje odmisliti, a ni bilo lahko. Občutki niso bili najboljši, saj nisem izpolnil svojih ciljev. Malo sem bil razočaran, ampak se nisem oziral nazaj, ampak skušal gledati naprej. Vožnjo sem si ogledal velikokrat. Naredil sem napako, a ni bila za kazen 50 sekund, saj nisem namerno odrinil vrat, ampak sem si jih le dotaknil. Najbolj sem bil razočaran sam na seboj, da sem tista vrata sploh udaril. Če jih ne bi udaril, bi bil brez dotika olimpijski podprvak. Francoza Nicolasa Gestina je bilo doma nemogoče premagati, saj je prikazal takšno vožnjo, kot sem jo jaz tri leta prej na igrah v Tokiu. Na srečo so bile po olimpijskih igrah nove tekme, tudi dve za svetovni pokal. Skušal sem ostati zbran, a se mi ni izšlo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na prvi tekmi v Ivreii sem sicer zmagal, kar je bilo pomembno za motivacijo, a sem na finalu v Seu d'Urgellu tekmoval slabše, zato še vedno lovim zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Ta lovorika mi še edina manjka, potem ko sem bil že velikokrat drugi, a zmagati je najlepše.
Vstopate v nov olimpijski cikel. Kako ste se lotili poolimpijske sezone 2025?
Enako kot vsake doslej. Pomembne tekme so evropsko in svetovno prvenstvo ter svetovni pokal, v katerem bom lovil čim boljšo skupno uvrstitev. Evropsko prvenstvo na olimpijski progi v Parizu in svetovno prvenstvo na olimpijski progi Penrith pri Sydneyju sta največji tekmi sezone. Cilji za ti dve tekmovanji so najvišji. Tekmovalna leta se mi iztekajo, zato skušam vsako sezono nastopiti po najboljših močeh, da mi morda kasneje ne bo žal, da nisem naredil vsega, kar sem sposoben. Bomo videli, kako dolgo časa bom še konkurenčen za najvišja mesta.
Torej se o nadaljevanju kariere odločate po koncu vsake sezone.
Da. Nisem si še postavil letnice, kdaj bom zaključil kariero, ampak vsako leto pogledam koledar tekem in se odločim, katerim tekmam bom posvetil največ pozornosti.
Ali kaj razmišljate o poletnih olimpijskih igrah leta 2028 v Los Angelesu?
Da. To je dolgoročni cilj. Lepo bi bilo, če bi bil tedaj konkurenčen za najvišja mesta, a dogodek je šele čez slaba štiri leta, zato nimam izdelanega načrta do olimpijskih iger. Načrt je narejen le za letošnje leto. Bližje ko bo nastop v Los Angelesu, upam, da bo tudi želja vedno večja, da se skušam še enkrat uvrstiti na olimpijske igre.
V čem je skrivnost, da ste tekmovalci, ki se stari 35, 38, 40 let, še vedno konkurenčni v boju za stopničke?
Žiga Lin Hočevar je vzorčni primer mladega tekmovalca, ki so izjemno hitri na vodi. Zelo hitro se učijo novih tehnik veslanja, ki so se izkazale za dobre, saj so z njimi hitrejši. V našem športu so še vedno zelo pomembne izkušnje. Proge po svetu so si zelo različne, zato na njih potrebuješ veliko preveslanih kilometrov, da obvladaš vse skrivnosti. V kajaku je vse skupaj zelo podobno s progami za smuk v alpskem smučanju, ki jo moraš prevoziti večkrat, da skozi leta dobiš izkušnje in si konkurenčen za najvišja mesta. Čim več je ponovitev voženj, bolj imam progo v podzavesti in jo popolnoma obvladam tudi, če bi me zbudili ob dveh ponoči. V slalomu so pomembni drugi dejavniki, kot so dotiki vrat, linije v slalomu so vedno krajše, zato je možnost napak večja. Z izkušnjami je možno kompenzirati veliko stvari.
Kako se vi učite tehnike veslanja, ki jo je prinesel mlad val tekmovalcev in so zelo hitri na progi?
Mladi gredo na glavo. Zelo znajo skrajšati linije vožnje. V kanuju znajo veslati na obeh straneh čolna, jaz pa se držim stare tehnike, ki sem jo vajen in ji v žargonu pravimo načez. Ta zavesljaj je zelo zahteven, da se ga naučiš. Skušam vztrajati s svojo tehniko, a moram priznati, da imam tudi dober občutek za vodo, kar je pomemben adut. Ker postajam starejši, je logično, da mi malo pada eksplozivnost. Moram se zelo potrditi, da držim visoko raven.
Po 15 letih ste zamenjali čoln. Zakaj?
Vseskozi sem veslal isti model. Ostal sem pri istem proizvajalcu, le model čolna je drugačen. Lastnosti čolna so drugačne, saj je širši in malo bolj stabilen, zato z njim lahko v vodi obračam malo hitreje. Kako se bo obnesel, bodo pokazale šele tekme. Bomo videli, ali sem naredil korak v pravo smer ali bi bilo bolje, da bi ostal na starem modelu.
Ali je možnost, da bi se vrnili na stari odel čolna?
Da, a z novim čolnom moram tekmovati celo sezono, da bom videl, kako se obnaša. Čolnov me morem menjavati z danes na jutri. Z novim modelom sem veslal vse zimsko pripravljalno obdobje. Zaenkrat sem se ga kar dobro navadil. Najbolje je, da pozabim na prejšnji model in se osredotočim na novega, da postaneva čim boljša prijatelja.
Glede zimskih priprav ste tradicionalist, saj ste bili znova v Združenih arabskih emiratih.
Edini iz slovenske reprezentance sem bil šest tednov v Združenih arabskih emiratih, ki so zelo dobro povezani z neposredno letalsko linijo iz Ljubljane. Večina Slovencev je odšla na Reunion v Indijskem oceanu, a je bila tudi zasedba v Združenih arabskih emiratih mednarodno zelo pisana. Na treningu sem imel veliko primerjav s tujo konkurenco. Za priprave v Avstraliji, kjer bo konec septembra in v začetku oktobra svetovno prvenstvo, se nismo odločili, ker je finančni zalogaj večji kot na ostalih destinacijah, potovanje dolgo, za nameček je potrebno prilagajanje na časovno razliko. S prilagajanjem na progo v Penrithu ne bo težav, saj bomo imeli tam pred svetovnim prvenstvom dolge priprave.
Ali veslata tudi vaša otroka?
Da. Oba, desetletnega sina Arneja in štirinajstletno hčerko Anajo, sem vključil v klub Tacen. Sta v najboljših letih, da preizkusita še kajak in kanu na divjih vodah. Zelo sta navdušena nad veslanjem, ekipo in družbo. Vesel sem, da se ukvarjata s športom.
