Predsednik odbora in zbora panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Janez Bijol in vodja panoge Matjaž Šarabon sta ob koncu spomladanskega dela priprav predstavila novega najožjega sodelavca. Trojec vodilnih v slovenskem alpskem smučanju je ta mesec kot predsednik strokovnega sveta sklenil Dušan Blažič; nekdanji uspešen trener, ki je slovenskemu smučanju v preteklosti pomagal na številnih področjih.
Pogreša ambicioznost
Trojica je na medijskem druženju predstavila pogled slovenske smučarije v prihodnosti. Blažič je priznal, da ni mogel sedeti križem rok, ko je kot upokojenec zadnji dve leti spremljal alpsko smučanje. Najbolj ga je pri srcu zbadalo slabo vzdušje. Ko je prejel klic vodilnih, ga je sprejel kot izziv. »Sem nevtralen. Prizadeval si bom vzpostaviti enotnost med klubi. V slovenski smučariji pogrešam večjo ambicioznost. Tu mislim na alpske smučarje, ki niso izpolnili osebnih ciljev. Želim si, da bi ostali v slovenski smučariji, se morda uveljavili kot trenerji. Ali vsaj kasneje v življenju kupili družinsko karto v Kranjski Gori, Krvavcu, ali drugod po Sloveniji. Ne pa, da se jim smučarija zameri do konca življenja,« je med drugim izpostavil Dušan Blažič. Svojo funkcijo bo opravljal z delno stalnimi sodelavci, med katerimi so uveljavljena imena slovenskega alpskega smučanja, delno z občasnimi, strokovnjaki na svojih področjih.
Ob druženjih z Janezom Bijolom dobimo vselej občutek, da živi za slovensko smučarijo. Prizadeva si v panogo pripeljati najboljše kadre, veliko hodi po terenu in težko preživlja upad zanimanja za smučarijo, s čimer se ukvarjajo tudi večje smučarske nacije. Zaveda se, da je otroško in mladinsko smučanje pogoj slovenske prihodnosti, zato bodo prihodnje leto znova upom namenili več denarja. »Če kaj, smo se v slovenskem smučanju dokončno prepričali, da na klubski ravni nismo sposobni pripeljati tekmovalca do evropskega pokala. Zato potrebujemo reprezentanco C, ki bo delovala na treh nivojih. Prvi nivo bo v celoti financiran s strani Smučarske zveze Slovenije, drugi nivo polovično, v tretjem pa si želimo obetavne klubske tekmovalce spraviti pod okrilje zveze. Tu je največji kamen spotike s klubi, a nismo obupali. Zaposlili bomo pet regijskih trenerjev,« je odločen Korošec, ki mu ne primanjkuje idej.
Popuščanja ne bo
Matjaž Šarabon uresničuje svoj pogled, ki nam ga je predstavil v letošnjem Objektivu. Je namreč velik zagovornik širšega smučarskega znanja, ki je zanj pomembnejši kot rezultati. Zato bodo kriteriji razvrščanja smučarjev v reprezentance širši. Tekmovalci bodo morali izpolnjevati fizičnim kriterijem, poleg tega pa tesno sodelovati z Združenjem trenerjev in učiteljev smučanja. Vodstvo panoge se zaveda, da bodo sadovi dela vidni v treh do petih letih, ko naj bi se začeli slovenski tekmovalci v tehničnih disciplinah uvrščati na drugo progo tekem evropskega pokala.
Po zagotovilih Matjaža Šarabona je poslovno stanje v panogi stabilno. V prihodnji sezoni bo na voljo celo nekaj več sredstev kot lani (predvidoma 3,9 milijona evrov), s katerimi bodo skušali držati stik z vodilnimi nacijami, ki narekujejo oster tempo. Trenutno glavna naloga je sestava članskih reprezentanc, ki jo bodo potrjevali na odboru in zboru konec maja. Veliko odgovorov je že znanih. Pri moških skoraj vsi, največ neznank pa v ženski reprezentanci za tehnične discipline. Vsi trije možje pa so odločni, da ne bodo popuščali pritiskom nekaterim trenerjem v zasebnih reprezentancah. Eden takšnih je Andrea Massi.
