‘Teniški svet ima mladega teniškega igralca, če mu uspe, bo večja zvezda kot Nadal, Federer in Đoković skupaj.« Izjava se je pred leti, ko je Rafael Nadal osvajal zadnje pariške lovorike in ko je Novak Đoković prevzemal primat najboljšega teniškega igralca vseh časov, slišala (pre)drzno. Kot bi jo izrekel nekdo, ki išče pozornost, izpadel pa bo naivnež. Njen avtor je bil Alex Corretja, nekdanji dvakratni finalist Rolanda Garrosa, v zadnjih letih v svetu tenisa bolj znan kot strokovni komentator na televizijski postaji Eurosport. »V sebi nosi špansko sproščenost, kakršne Nadal ni imel nikoli. Romantika njegovih udarcev spominja na Federerja, širino raznolikosti ima večjo. Od Đokovića je bolj nepredvidljiv, verjamem, da bo lahko še bolje vračal servise od najboljšega vseh časov,« je vprašanje zakaj Corretja argumentiral z zato. Pustimo času čas, je bil večinski odgovor svetovnih medijev, s pripisom, da je navsezadnje Corretja vendarle Španec, ki po Nadalu poveličuje še enega Španca. Izkazuje se, da je bila izjava strokovnjaka preroška.
Golobradega mladeniča z jugovzhoda Španije je kmalu spoznal ves svet. Pri 17 letih se je uvrstil na svoj prvi turnir največje četverice, v Melbournu je bil najmlajši igralec v glavnem žrebu. Uvrstil se je v drugi krog, kjer ga je po zmagi nad Nizozemcem Boticom van de Zandschulpom poslal domov Šved Mikael Ymer. Njegov potencial so prepoznali v Umagu, kamor so ga pred štirimi leti povabili organizatorji. Hrvaško strokovno znanje je bilo poplačano, saj je tedaj 18-letni teniški igralec iz Murcie osvojil svoj prvi profesionalni turnir, česar teniški svet ni videl vse od leta 2008, ko je Japonec Kei Nišikori kot 18-letnik zmagal v Delray Beachu. Leto uveljavitve je Alcaraz sanjsko končal v New Yorku, kjer se je na OP ZDA po zmagi nad tretjim igralcem sveta Stefanosom Cicipasom uvrstil v četrti krog.
Številka ena pri 19 letih
Nadarjenost je Alcaraz kmalu pretvoril v lovorike. Prvo veliko je osvojil že leta 2022 v New Yorku. S finalno zmago v štirih nizih proti Norvežanu Casperju Ruudu je ugnal dve muhi na en mah. Osvojil je svoj prvi turnir za grand slam in pri vsega 19 letih postal številka ena svetovnega tenisa. Po Američanu Petu Samprasu leta 1990 je postal prvi najstnik na teniškem prestolu. Sočasno s pozornostjo je doživljal prve težje trenutke profesionalne poti. Kot številka ena je v naslednjih mesecih doživljal poraze in razočaranja. Konec leta 2022 je povedal, da bo zaradi trebušne raztrganine počival najmanj šest tednov. Davek je bil ogromen. Zamudil je igranje na sklepnem mastersu sezone, finalu Davisovega pokala ter OP Avstralije v Melbournu.
Odsotnost Alcaraza na prvem turnirju največje četverice v sezoni je predlani unovčil Novak Đoković, ki je v Melbournu osvojil že svojo deseto lovoriko in se vrnil na mesto številke ena svetovnega tenisa. Odgovor Španca je bil silovit. Đokovića je nekaj mesecev pozneje namreč ugnal v finalu Wimbledona, kar je bil edini poraz Srba na turnirjih za grand slam v sezoni. Hkrati se je Beograjčanu maščeval za polfinalni poraz na Rolandu Garrosu. Alcaraz je na sveti travi zmagal in prvič po letu 2002 (tedaj je turnir osvojil Avstralec Lleyton Hewitt) se je zgodilo, da pokala ni dvignil nekdo iz velike teniške četverice – Roger Federer, Rafael Nadal, Novak Đoković ali Andy Murray.
Lansko leto je bilo za trofejnega Španca še uspešnejše. Osvojil je svoj prvi Roland Garros, nekaj tednov pozneje je ubranil wimbledonsko lovoriko. Z izjemnim nizom zmag je na igrišča Rolanda Garrosa v Pariz pripotoval kot prvi favorit za olimpijski naslov. Na osrednjem igrišču Philippa Chatrierja je v finalu doživel najtežji poraz v karieri. Dvakrat ga je v podaljšani igri premagal Novak Đoković, ki je pri 37 letih vendarle dočakal svojo največjo lovoriko v življenju – naslov olimpijskega prvaka. Alcaraz po igrah v Parizu ni imel najboljše sezone, saj se na največjih turnirjih ni uvrščal v zaključne boje.
Rivalstvo za naslednje desetletje
Ko je januarja v Melbournu svoj tretji turnir največje četverice osvojil Jannik Sinner, je bil Alcaraz v drugem planu. Italijan je namreč serijsko osvajal lovorike in se ustalil na mestu številka ena svetovnega tenisa. Čeprav je moral po uspehu prestati trimesečno prepoved nastopanja zaradi uporabe prepovedanih poživil, je Sinner prepričljivo ostal prvi igralec sveta. Južni Tirolec se je na igrišča vrnil v domačem Rimu, kjer se je prebil v finale, v katerem je bil Alcaraz premočan za sanjsko vrnitev.
Prestižni dvoboji Sinner – Alcaraz so za zdaj doživeli vrhunec v Parizu, ko je minulo nedeljo finale trajal kar pet ur in pol. To ni bil le uradno daleč najdaljši finale Rolanda Garrosa, temveč po mnenju mnogih tudi najkakovostnejši. Moč udarcev, ki sta si jih ves časa izmenjavala tekmeca, je bila doslej nepredstavljiva. Zaradi številnih preobratov, Alcaraz je v četrtem nizu rešil tri zaključne žogice, je dvoboj dobil oznako najbolj kakovostnega in izenačenega vseh časov. In to že kratek čas po upokojitvi Federerja in Nadala ter vse bližjemu koncu športne poti Đokovića. Alcaraz je ubranil pariško lovoriko veličastno. Postal je šele tretji igralec v moderni teniški dobi (po letu 1968), ki je osvojil turnir za grand slam, pri tem pa v finalu rešil vsaj eno žogico tekmeca za osvojitev turnirja.
Neverjetna statistika po Alcarazovi osvojitvi pariške lovorike je bila, da sta bila z Nadalom do dneva enako stara, ko sta dvignila peti najprestižnejši pokal, in sicer 22 let, 1 mesec in 3 dneve. Podatek, ki potrjuje, da se napovedi Corretje uresničujejo. Nadal je športno pot pri poznih tridesetih letih sklenil z 22 lovorikami. Najbolj razveseljivo pa je, da je svetovni tenis dočakal novo veliko rivalstvo med Alcarazom in Sinnerjem, ki bosta poskrbela še za veliko nepozabnih trenutkov. Španec je namreč edini na svetu, ki pozna pot do zmage proti sijajnemu Italijanu. Sinner je od avgusta predlani izgubil le 10 dvobojev od 121, kolikor jih je igral, kar polovico proti Alcarazu. Ali natančneje, vseh pet zadnjih medsebojnih tekem, po katerih Alcaraz vodi z 8:4 v zmagah.
