Svetovni pokal, ki od konca julija poteka v azerbajdžanskem Bakuju, je tik pred zaključkom. V velikem finalu moči merita številka ena svetovnega šaha Magnus Carlsen in 18-letni indijski super talent Rameshbabu Praggnanandhaa, popularno Pragg. Torkova prva partija se je končala z delitvijo točke. Čeprav je trajala vsega 35 potez, ni bila brez soka. Oba sta igrala brezkompromisno, vendar izjemno natančno, tako da si noben od njiju ni mogel ustvariti oprijemljive prednosti.

Vsi so si edini, da sta akterja v finalu zasluženo. V prvi vrsti serijski svetovni prvak, ki je na dolgotrajnem turnirju le enkrat visel na nitki, in sicer v četrtem krogu proti velikemu nemškemu talentu Vincentu Keymerju. Po porazu v prvi partiji je povratno dobil na način, kot to zna le on – mikroskopsko majhno prednost je z drobnimi finesami in živalsko potrpežljivostjo pripeljal do zmage. Sledil je težak tie-break, kjer pa je bil ponovno na ravni naloge. Norvežan je na tem turnirju posebno motiviran in odločen, da naredi »red«. Na svetovnem pokalu se namreč še nikoli ni prebil do finala, zgolj dvakrat je bil polfinalist. Ne more skriti, da ga vse to močno teži. Veliko bolj trnovo pot je imel Pragg, ki ni imel nobenega lahkega dvoboja, igral je tri tie-breake, na poti do finala pa moral izločiti tudi drugega in tretjega igralca sveta, Nakamuro in Caruano. Pravi triler pa je bil četrtfinalni obračun z rojakom in prijateljem Arjunom Erigaisijem, ko je zmagal šele v zadnji, »smrtni« partiji.

Azerbajdžan je šahovska velesila, vendar si letos niso obetali kakšnega posebnega dosežka, še zlasti, ko je hitro in precej klavrno izpadel tamkajšnji nacionalni junak Šakrijar Mamedžarov. Toda nikoli ne reci nikoli. Nijat Abasov, šele 111. igralec sveta, se je s fantastičnimi predstavami prebil do polfinala, kjer ga je ustavil Carlsen. Prav v tem dvoboju je doživel tudi edini poraz v počasni partiji, kar pomeni, da bo njegova ratinška bera po tem turnirju zelo poskočila. Z izjemnimi predstavami nadaljuje tudi v boju za tretje mesto. Prvo partijo proti Caruani je dobil v pravi lepotici. Ni skrivnost, da si šahovski organizatorji, še zlasti pa sponzorji, želijo tekmovanj, ki spominjajo na teniški grand slam. Izločilni sistem in eksplozivne podaljšane igre enormno večajo gledanost, z njo naraščajo sponzorski vložki. Seveda pa šah ni tenis, tekmovanja trajajo v nedogled. Pomenljiva je prav izjava Abasova po partiji s Caruano, ko je dejal, da se je po njegovem Fabiano, ki je šibke telesne konstitucije, preprosto fizično sesul. S tem je namignil, da je svetovni pokal predolgo in prenaporno tekmovanje. Podobno je izjavila Ana Muzičuk: »Imam občutek, da sem igrala na treh ali štirih turnirjih in ne zgolj na enem. To je bil najtežji turnir v moji karieri.«

Vsekakor bo potrebno najti zdravo mero, zmagovati mora šah in ne posredne stvari. No, veliki Magnus s tem nima težav. Znano je, da se ukvarja s številni športi. Tudi na partije vsakokrat praktično priteče. Če se malo pošalimo, zaradi njega bi lahko turnir trajal dva meseca.