Svetovno prvenstvo v atletiki se preveša v sklepni del. Pred najboljšimi športniki sta le še dva dneva tekmovanja, v ospredje pa prihaja najboljši slovenski atlet. Kristjan Čeh bo v soboto najprej tekmoval v kvalifikacijah, realno pa gre pričakovati tudi uvrstitev v veliki finale, ki bo na sporedu zadnji dan prvenstva. Ptujčan se je pred tremi leti v Eugenu že veselil naslova svetovnega prvaka, predlani je moral v Budimpešti priznati premoč le Mykolašu Alekni, letos pa bo znova napadel svetovni vrh.
Poker favoritov
Če bi slovenski orjak v Tokiu dosegel kolajno, bi se po uspešnosti na svetovnih prvenstvih najmanj izenačil z metalcem kladiva Primožem Kozmusom, ki ima v svoji zbirki komplet odličij. Brežičan je bil v Berlinu 2009 svetovni prvak, dve leti pred tem v Osaki podprvak, leta 2011 v Daeguju pa je po vrnitvi na atletske steze osvojil bronasto kolajno. Čehu do kompleta kolajn manjka še bronasta, kar pomeni, da bi v primeru prvega ali drugega mesta postal najuspešnejši slovenski atlet na svetovnih prvenstvih.
Kristjan Čeh se je na vrhunec sezone pripravljal skupaj z estonsko reprezentanco, saj tudi živi in trenira v Talinu. S stališča ekipnega uspeha slovenske reprezentance lahko po bronasti kolajni Tine Šutej v skoku ob palici tekmuje razbremenjen, a dejstvo je, da je atletika individualni šport. Da slovenska atletska reprezentanca spada med vrhunske, je dokazala letos v Mariboru, kjer se je v ekipni konkurenci uvrstila v prvi razred evropskega tekmovanja. »Upam, da bo nastop v Tokiu moj najuspešnejši v sezoni. Litovec Mykolaš Alekna, Avstralec Matthew Denny in Šved Daniel Stahl ter seveda jaz, to je četverica, ki lahko preseže 70 metrov. Zagotovo pa bo tekma na zelo visoki ravni. Alekna je favorit na stavnicah, jaz sem šele tretji. A to ne pomeni veliko, v nedeljo bo treba vse pokazati na tekmovališču,« se zaveda Kristjan Čeh.
V Los Angelesu po dvojno krono?
Poleg serijskega svetovnega rekorderja Armanda Duplantisa je v Tokiu v središču pozornosti Sydney McLaughlin-Levrone, lanska olimpijska prvakinja v teku na 400 m ovire, ki je v tej disciplini tudi lastnica svetovnega rekorda. Američanka je lani po olimpijskem uspehu napovedala, da se bo preusmerila v tek na 400 m, v katerem ima visoke načrte. Kako visoke ima, je dokazala v najhitrejšem finalu na en stadionski krog, v katerem sta prvič v zgodovini dve atletinji tekli pod 48 sekundami. Američanka je s časom 47,78 dosegla drugi najhitrejši čas v zgodovini, od 42 let starega svetovnega rekorda Marite Koch jo je ločilo 18 stotink. Sydney McLaughlin-Levrone je imela razlog za zadovoljstvo, a vseeno je bilo ob njenem slavju mogoče občutiti, da si je želela doseči še nekaj izjemnega.
»Prestop k novi disciplini je bil zame zelo pomemben, saj sem spremenila način treninga. Bila sem zelo motivirana. Tudi zato, ker so številni dvomili o pravilnosti moje odločitve. Potrebujem izzive za trdo delo,« je pojasnila Sydney McLaughlin-Levrone in na vprašanje, ali bo na naslednjih olimpijskih igrah v Los Angelesu tekmovala v obeh disciplinah na en stadionski krog, odgovorila: »Tudi ta možnost je odprta. Toda najprej moram videti razpored. Če bo med disciplinama dovolj premora, se bom lahko odločila tudi za napad na dvojno olimpijsko lovoriko. Če bom le zdrava.«
Dvojna sprinterska krona Melisse Jefferson-Wooden
Na nizkih ovirah bo glavna tekmica Američanke Femke Bol. Nizozemka je v petek v finalu teka na 400 m z ovirami prepričljivo ugnala tekmice in se veselila novega naslova svetovne prvakinje. Precej zanimivejši je bil finale moškega teka na 400 m z ovirami, v katerem sta bila glavna favorita Karsten Warholm in Rai Benjamin. Oba sta začela silovito, v ciljni ravnini pa je Norvežana povsem odrezalo. Ko je kazalo na gladko zmago Benjamina, je Američan komaj preskočil zadnjo oviro, ogrozil svojo zmago, a vendarle osvojil naslov svetovnega prvaka.
Petkov večer v Tokiu je ponudil tudi finalni preizkušnji na 200 m. Američan Noah Lyles si je zacelil rane po tretjem mestu na 100 m in s časom 19,52 ugnal sicer razpoložene tekmece. Osvojil je svoj četrti naslov svetovnega prvaka. Pri ženskah je kraljica sprinta v Tokiu Melissa Jefferson-Wooden. Američanka je naslovu svetovne prvakinje na 100 m dodala še prestižno lovoriko na dvakrat daljši razdalji, potem ko je tekmice ugnala za skoraj pol sekunde.
