Za boks nekateri radi pravijo, da gre za plemeniti šport, a mnogi v boju s pestmi ne vidijo prav nič plemenitega. Ne glede na to, kam se uvrščate, pa za boks velja, da gre za enega najbolj gledanih športov, v katerem se obračajo vrtoglavi zneski. Zato je pomembno, kdo v ozadju vleče niti. Če ste v preteklosti spremljali boks, potem vam ime Genadij Golovkin ni neznanka. Danes 43-letni Kazahstanec je bil namreč večkratni svetovni prvak v srednji kategoriji (v kategorijah WBA, WBC in IBF), lahko pa se pohvali tudi, da je na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah osvojil srebrno kolajno.
Izkušeni športni delavec, sicer predsednik domačega olimpijskega komiteja, ima od nedavna novo funkcijo, saj je postal predsednik Svetovne boksarske zveze (World Boxing), ki je zadolžena za amaterski boks. »Privilegij je biti izvoljen za predsednika zveze. Toda to je šele začetek. Od danes naprej bodo športniki v osrčju vsake odločitve, ki jo bomo sprejeli. Na poti proti olimpijskim igram v Los Angelesu leta 2028 bomo vrnili zaupanje v olimpijski boks in si zagotovili mesto na igrah tudi nato v Brisbanu in naprej,« je dejal možakar, ki so mu delegati na kongresu v Rimu zaupali triletni mandat.
Njegov vzdevek je bil trojni G oziroma kar GGG, kar je imel zapisano tudi na boksarskih hlačkah, kariero poklicnega boksarja pa je začel leta 2006 in jo končal pred tremi leti. Velja za športnika, ki je v zgodovini srednje kategorije največkrat branil naslov prvaka. Skupno se lahko pohvali s 45. profesionalnimi borbami, zmagal je 42-krat, od tega 37-krat z nokautom, izgubil pa je le dve borbi. Najbolj boleča je bila leta 2018 proti Canelu Alvarezu, ko je izgubil vse tri naslove svetovnega prvaka. Zadnjič je boksal, ko je imel že 40 let in je v boju za naslov različice WBA premagal Ryota Murato.
Njegova brada je bila neverjetno čvrsta
Rodil se je v mestecu Karaganda v tedanji Sovjetski Zvezi. Njegov oče je bil Rus, ki je delal v rudniku, mama pa Korejka in je bila zaposlena v kemičnem laboratoriju. Imel je tri brate, starejša dva pa sta ga, ko je imel vsega osem let, začela spodbujati, da začne boksati. Tudi zato, ker so ga na domačih ulicah večkrat izzvali k pretepu, a se je temu vedno spretno izognil. Njegov prvi trener je bil Victor Dmitrijev, vsega leto dni potem, ko si je nadel rokavice, pa je bil že v ringu, a je svoj prvi dvoboj izgubil. Zares je Golovkin začel boksati, ko je imel 11 let in je na regionalnem turnirju v domačem kraju zmagal v kategoriji kadetov. A je šele sedem let kasneje dobil zeleno luč, da boksa med člani. Kmalu je postal član kazahstanske izbrane vrste, hkrati pa je študiral na športni univerzi, kjer je pridobil diplomo učitelja. Leta 2003 je nastopil na amaterskem svetovnem prvenstvu v Bangkoku in po zmagi proti Olegu Maškinu slavil naslov. Komentator za NTV Plus Sports je tedaj dejal: »Golovkin. Zapomnite si to ime. Zagotovo bomo o njem slišali še veliko.«
Golovkin je bil sicer znan po zelo močnem in natančnem udarcu ter metodičnem gibanju znotraj ringa. Med letoma 2008 in 2016 je 23-krat slavil zmago z nokautom. Ali prevedeno: kar 88,1 odstotka vseh bojev je dobil predčasno, kar je še danes rekord v srednji kategoriji. Za nekaj posebnega velja tudi njegova brada, saj v karieri, v kateri je boksal 395-krat, niti enkrat ni padel na tla, da bi morali predčasno prekiniti dvoboj. Pravijo, da je to tudi zavoljo napornih sparingov, pri čemer so bili borci na treningih praviloma občutno težji od njega. Med rednimi sparingi so bili tudi Darnell Boone, David Benavidez ter brata John in Julius Jackson. »Je navidez preprost in plašen fant, a v ringu neustrašen,« je o njem dejal nekdanji trener Abel Sanchez, ki je hvalil njegovo delovno etiko in ponižnost. In dodal, da do leta 2019 sploh ni imel kondicijskega trenerja in nutricionista, saj je raje prisegal na tradicionalno kuhinjo in tradicionalni režim treninga.
Na naslovnici revije se ni želel pojaviti
Leta 2006 se je iz domačega Kazahstana, v katerem je v celotni karieri boksal le eno borbo, preselil v Stuttgart v Nemčijo, kjer se je začela njegova strma pot navzgor. Prvih 12 dvobojev je tako bilo na nemških tleh. Je pa leta 2010 pod vodstvom Abela Sancheza v Panami dobil prvi večji dvoboj za naslov prvaka proti Miltonu Nunezu. Sedem let kasneje se je preselil v Santa Monico v Kalifornijo, kjer z družino živi še danes. Z ženo Alino imata sina in hčer. V prostem času se rad igra s sinom in preživlja čas z družino. V enem izmed intervjujev je dejal, da so ga v ZDA večkrat vabili, da nastopi v filmu ali različnih televizijskih oddajah, a je vabila vsa po vrsti zavrnil. »Čeprav sem človek, ki so mu mediji blizu, pa ne želim igrati v filmu ali se pojaviti na naslovnici kakšne revije. Moje življenje je boks in naj pri tem ostane.« V karieri naj bi zaslužil okoli 30 milijonov ameriških dolarjev.
Golovkinov manifest predsednika boksarske zveze vključuje tudi ustanovitev akademije, v kateri bi boksarjem ponudili možnost izobraževanja in podporo duševnemu zdravju, namesto klasičnih sodnikov pa bi vlogo prevzela umetna inteligenca. »Verjamem v umetno inteligenco. Zakaj? Zato, ker je v športu vedno prisoten človeški faktor. Umetna inteligenca ne bo sprejemala glavnih odločitev, bo pa pomagala z odločitvami v določenih trenutkih, na primer med ponovitvami, ko bodo šteli točke,« je obrazložil svojo odločitev glede UI.
