V nadaljevanju zime se z izjemo finala v Sun Valleyju dosežkom ni približala, saj se je uvrščala med 15. in 30. mestom. Razlog je znan. Štiriindvajsetletna Korošica ima poškodovano koleno, zato ves čas trenira po prilagojenem programu, praviloma pa ji ob koncu sezone zmanjka moči in energije.
V olimpijsko sezono se po novem veleslalomska prvokategornica podaja s številnimi spremembami. Zamenjala je namreč dva najvidnejša člena v karieri športnice, in sicer trenerja in opremljevalca. Pred začetkom sezone je optimistična, saj pravi, da se na smučeh rossignol počuti odlično. Hkrati pa se zaveda, da bodo njeno pripravljenost pokazale tekme. Že sobotna v Söldnu bo zanjo izredno pomembna, saj bo morala z uvrstitvijo potrditi status veleslalomske prvokategornice, sicer bo v nadaljevanju izgubila priborjeno startno številko.
S Fisherjevih smuči ste pred olimpijsko sezono presedlali na Rossignolove. Kako se počutite na novem materialu?
Naj najprej povem, da nam je Rossignol naložil veliko dela, da sami odkrivamo material, ga razvijamo in nastavljamo po željah. Ko zdaj pogledam nazaj, sem morala vložiti veliko truda in energije, da sem se znašla v drugačnih razmerah, da sem odkrivala, kaj mi ustreza. Hkrati se zavedam, da je bila takšna pot edina pravilna. Morala sem poslušati sebe in se spoprijateljiti z novo opremo. Sedem let pred tem sem namreč tekmovala s Fisherjevo opremo. Moram vztrajati in zaupati novemu materialu, to pa lahko storim le z velikim številom ponovitev.
Zakaj ste se odločili za menjavo smučarske opreme?
Zdi se mi, da sem s Fisherjevimi smučmi dosegla maksimum, da me je včasih smučka omejevala pri hitrejšem in boljšem smučanju. Znašla sem se v varni in udobni coni, kar nikoli ni dobro pri prizadevanju za vrhunskost.
Dejali ste, da vam je Rossignol pustil proste roke. Ste lahko konkretnejši?
Prva testiranja sem opravila aprila, po koncu zimske sezone. Nastavitve nove opreme so bile osnovne. Dobila sem le nekaj smernic, kako imajo nastavljeno opremo nekatere druge alpske smučarke. Opremo sem testirala s tovarniškim materialom. Na razpolago sem imela veliko opreme, da sem se lahko popolnoma posvetila nastavitvam, ki mi ustrezajo. Več dela je z malenkostmi, saj vsaka tekmovalka potrebuje svoje nastavitve. In prav tem malenkostim v zadnjem obdobju posvečam največ časa.
Zakaj ste se odločili za prestop k francoskemu proizvajalcu smučarske opreme?
Že sredi minule sezone so pokazali interes. Nisem se obremenjevala s ponudbo. Zavedala sem se, v kakšnem položaju sem se znašla, zato sem sprejela izziv in se po sedmih letih odločila za spremembo. Prišla je spontano in verjamem, da sem se odločila pravilno.
Zamenjali ste tudi trenerja. Denisa Šteharnika, ki po novem sodeluje z Ilko Štuhec, ste zamenjali z Alešem Valentijem. Kako to?
Z Denisom sva sodelovala pet let. Čutila sem, da potrebujem svež veter.
Kakšni so prvi vtisi sodelovanja z novim trenerjem?
Dobri. Z Alešem se poznava že dolgo. Spoznala sem ga, ko sem bila stara deset let. Vliva mi umirjenost, prizadeva si za dialog. Na podlagi pogovorov sestavlja treninge, ki mi ustrezajo.
Na uvodu sezone v Söldnu se boste iz startne hišice prvič v karieri pognali kot veleslalomska prvokategornica. Ste vznemirjeni?
Precej. Veliko razmišljam o tem. Vselej pridem do zaključka, da sem se znašla v položaju, o kakršnem sem sanjala kot otrok. Izpolnila sem vmesni cilj, ki mi kaže, da sem na svoji športni poti delala korake v pravo smer. Četudi sem imela v minuli sezoni nekaj slabših trenutkov, se je ob koncu izteklo po željah.
Najboljša petnajsterica je razdeljena na dva dela. Na elitno sedmerico in druge najboljše alpske smučarke na svetu. Se ozirate za še višjimi cilji?
Zagotovo, to me žene naprej.
Vaša najboljša disciplina je slalom. Koliko časa ste mu namenili v poletnih pripravah?
Od mladih let sem si prizadevala, da bi bila vsestranska alpska smučarka. Zato se obema tehničnima disciplinama posvečam v enaki meri. Doslej mi je šla vselej ena disciplina bolje od druge. Moj cilj v prihodnje je, da bi imela čim manj nihanj.
Zaradi poškodbe kolena trenirate po prilagojenem programu. Ob spremljanju vaših rezultatov se zdi, da ob koncu sezone rezultatsko popuščate. Zakaj?
V zadnji sezoni je bil glavni razlog v tem, da smo opravili dva ciklusa poletnih priprav v Argentini. Po prvem sem bila povsem izčrpana, zato sem na drugega že pripotovala utrujena. To je bil glavni razlog, da mi je že februarja zmanjkalo energije. Letos sem se sezone lotila drugače. Do vključno januarja bom skušala zadržati visoko raven, na kateri bom na olimpijskih igrah napadla odmevno uvrstitev. Olimpijska tekma je sicer kot vsaka druga, vsak športnik pa čuti dodatni pritisk.
