Prekaljeni alpski smučarski delavec Dušan Blažič velja za umirjenega funkcionarja. Rešitve vselej išče konstruktivno, brez povišanih tonov. Kot trener se je izkazal v mlajših letih, ko je vodil »vražje Slovenke«, v zrelem obdobju pa je bil večkrat »gasilec« slovenskega alpskega smučanja, ko se je znašlo v slepi ulici. Pred leti je bil vodja panoge, ko so bili odnosi z ekipo Tino Maze napeti in jih je po prevzemu funkcije znal umiriti. V minuli sezoni pa je postal vodja strokovnega sveta panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije.
Kljub svojemu umirjenemu značaju je Blažič na temo naslednjih dveh tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki bosta v soboto in nedeljo v Gurglu (start prve proge sobotnega ženskega slaloma in nedeljskega moškega bo ob 10.30, druge pa ob 13.30), priznal, da mu gredo nekatere stvari krepko na živce. »Gurgl je bil v zadnjem tednu zaprto smučišče. Na njem so lahko trenirali le avstrijske alpske smučarke in smučarji ter tekmovalci, ki jih ima pod okriljem Red Bull. Ne nam ne drugim reprezentancam niso pomagala nobena prizadevanja, da bi si izborili kakšno vožnjo na terenu svetovnega pokala. Nisem se mogel zadržati, da ne bi organizatorjem napisal, naj tekmovanje raje preimenujejo v pokal Avstrije,« ni skrival jeze Dušan Blažič.
Vzorčni primer Alena Hriberška
Predsednik strokovnega sveta pravi, da je zadovoljen z delom, ki ga je prevzel marca letos. V strokovni svet je povabil po njegovem mnenju strokovnjake, ki jim je mar za prihodnost alpskega smučanja. Izpostavil je Andreja Lukeziča, ki je koordinator otroških programov, Sandija Murovca, zadolženega za nacionalni program tekmovalnega smučanja, nekdanja vrhunska alpska smučarja Matjaža Vrhovnika in Andreja Šporna, priznanega zdravnika Matjaža Turela, Mateja Supeja s fakultete za šport in Blaža Lešnika kot predstavnika Združenja učiteljev in trenerjev smučanja. Občasno na seje strokovnega sveta povabijo tudi priznanega športnega psihologa Mateja Lunežnika.
Ena od Blažičevih prioritet je, da bi si slovenski trenerji alpskega smučanja zapomnili, da sestava reprezentanc, ki jo alpski zbor potrdi pred vsako sezono, ni zacementirana. Kot vzorčen primer dobrega sodelovanja je izpostavil Alena Hriberška. »Ko je izrazil željo, da bi se poleti na pripravah v Čilu priključil reprezentanci hitrih disciplin, smo se vse dogovorili. Glavni trener Aleš Brezavšček ga je vzel na prvi ciklus priprav v Južno Ameriko. Z njegovim delom in napredkom je bil zadovoljen, zato je odpotoval v Čile še na drugi tritedenski trening. Tudi Lila Lapanja, ki bo v soboto drugi teden zapored tekmovala na slalomski tekmi svetovnega pokala, in Nika Tomšič nista članici reprezentance A, a si lahko z dobrim delom, če tako oceni glavni trener, priborita nastop v svetovnem pokalu. Kot tudi vsi drugi slovenski alpski smučarji,« poudarja Blažič.
V članskih reprezentancah presenetljivo mirno
Vodja panoge za alpsko smučanje Matjaž Šarabon pravi, da so reprezentančni programi v celoti finančno pokriti iz naslova alpskega dela SZS, da pa morajo tekmovalci, ki se prostovoljno priključijo drugi reprezentanci, obveznosti poravnati s svojimi sredstvi, kot je to storil Alen Hriberšek. »Kar zadeva slovenske reprezentance, je v njih presenetljivo mirno. Miha Verdnik iz ZDA sporoča, da Žan Kranjec trenira dobro. Prav tako se v Severni Ameriki na prve tekme svetovnega pokala, ki bodo že prihodnji konec tedna, pripravljata slovenska moška reprezentanca hitrih disciplin in Ilka Štuhec, ki je v Nakiski. Žensko reprezentanco v tehničnih disciplinah pa v soboto čaka že tretja tekma, tako da je že dobro v tekmovalnem ritmu,« odgovarja Dušan Blažič.
»Morda največja težava alpskega smučanja na najvišji ravni je, da Slovenci vadbenim partnerjem ne moremo nuditi kaj posebnega, da nas bi z veseljem sprejeli na trening. Ko se trenerji dogovarjajo za skupne treninge, vse skupaj deluje po sistemu daj-dam. Velike smučarske nacije imajo tudi precej vadbenih terenov in drugih zmogljivosti, mi pa smo pri tem precej krajši,« izpostavlja Dušan Blažič.
