Pisal se je januar 2007. Obisk ZDA sem združil z obiskom Los Angelesa, zgolj z enim razlogom, da naredim intervju z Anžetom Kopitarjem. Takrat 19-letni hokejist je začenjal prvo sezono v ligi NHL, ko si je nepremičnino še delil s svojim soigralcem. Skoraj 19 let kasneje je Anže Kopitar hokejist z veliko začetnico, v klubu, ki mu bo ostal zvest vse do konca kariere, pa je podrl skoraj vse mogoče rekorde.
Letošnja sezona, v kateri je že odigral tri tekme (na uvodni so doma izgubili proti Coloradu in na tretji proti Winnipegu, na drugi v gosteh pri Vegasu pa zmagali), bo njegova zadnja. Definitivno zadnja. »Že po lanski sezoni so se pojavili pomisleki, ali bo to zadnja ali ne bo. Čez poletje sem precej razmišljal, o tem smo se pogovarjali tudi doma. Odločil sem se, da bo to zadnja sezona. Profesionalni šport, ne samo hokej, je zahteven, veliko je odrekanja. Zdaj je čas, da ostanem večkrat doma. Neža in Jakob potrebujeta očeta,« so bile nedvoumne besede Anžeta Kopitarja. Če ga želite v živo videti na ledu, imate tako le še nekaj mesecev časa.
Kapetan LA Kings že od leta 2016
Kako dominanten je Anže Kopitar v najboljši hokejski ligi na svetu, povedo tudi številke. V 19 sezonah je odigral 1454 tekem v rednem delu, oboje je največ v zgodovini kluba, ob tem pa še več kot sto tekem v končnici, v kateri je dvakrat, v letih 2012 in 2014, osvojil tudi Stanleyjev pokal za naslov prvaka. Z 838 asistencami v rednem delu je najboljši podajalec v zgodovini kluba, s 440 goli tretji najboljši strelec in s skupno 1278 točkami na drugem mestu večne lestvice. Je tudi na prvem mestu klubske lestvice vseh časov po številu golov, ki so odločili tekmo, saj jih je dosegel kar 78. Njegove odlike so vsestranskost v igri tako v napadu kot tudi v obrambi, odličen pregled nad igro, sposobnost vodje in mirnost v trenutkih, ko je pritisk največji. Tako je že od leta 2016 tudi v vlogi kapetana moštva. Ob številnih individualnih priznanjih pa je za nameček petkrat nastopil na tekmi vseh zvezd.
Da gre za človeka, ki izstopa, je dokazal že ob podpisu pogodbe z moštvom iz NHL. Običajnemu najstniku bi to dejanje gotovo zameglilo razum, a ne njemu. Ni bil namreč običajen najstnik, saj je z igranjem že na Švedskem spoznaval, da v tujini življenje ni zgolj lepo. Usoda pa je velevala, da je pogodbo z Los Angeles Kings podpisal ravno na svoj 18. rojstni dan, 24. avgusta 2005. »Mnogi me sprašujejo, kako se počutim, ker sem tako zgodaj izpolnil svoje sanje. Seveda bi bilo dolgočasno, če bi nehal sanjati. A sam še vedno sanjam. Tako si želim, da bi dejansko zaigral v ligi NHL, kasneje pa dobil tudi kakšno nagrado in osvojil prestižni Stanleyjev pokal,« je dejal ob podpisu pogodbe, sanje pa je nato več kot samo dosanjal. Triletna pogodba mu je tedaj navrgla 850.000 dolarjev bruto na leto, a se z denarjem ni nikoli obremenjeval. »Denar ni bil v ospredju odločitve o nadaljevanju kariere. Prezgodaj je še, da bi mislil o denarju. Zato sem z zaslužkom, ne glede na višino zneska, trenutno zadovoljen. Pri meni je v ospredju zgolj hokej,« je razmišljal odraslo. Danes je bogat, saj je samo s klubsko pogodbo doslej zaslužil 137 milijonov dolarjev bruto. Od tega največ v sezoni 2016/17, ko je bila njegova bruto plača 14 milijonov.
Hokej ima v krvi po zaslugi očeta Matjaža
Hokej ima v krvi po zaslugi očeta Matjaža, nekoč igralca, nato pa trenerja in celo selektorja slovenske reprezentance, ki ga je na drsalke postavil, ko je imel vsega štiri leta. Ob domači hiši so postavili drsališče, da bi Anže igral hokej, kadar koli bi si tega zaželel. Ure in ure je vadil in streljal plošček v staro kovinsko mrežo. Prve hokejske korake je naredil na domačih Jesenicah, vse dokler se, star vsega 16 let, ni preselil na Švedsko. Hitro je bilo jasno, da je pred 1,91 metra visokim in 102 kilograma težkim hokejistom svetla prihodnost. Je poliglot, saj govori srbsko, nemško, švedsko in angleško, angleščine pa ga je učila tudi babica. Rad ima nogomet in navija za Maribor. Sodi med najbolj prepoznavne slovenske športnike. Po prvi sezoni v NHL se je k njemu preselila vsa družina.
Ko beseda nanese na kariero, se rad spomni nastopa na zimskih olimpijskih igrah leta 2014 v Sočiju, kjer se je reprezentanca presenetljivo uvrstila v četrtfinale. »Najlepši trenutek so zagotovo olimpijske igre. Na tistih petih tekmah smo bili vsi reprezentanti v obdobju, ko smo igrali najboljši hokej. Bili smo močni in smo dokazali, da se lahko kosamo z vsemi. Premagali smo Slovake in Avstrijce, na koncu pa izgubili proti Švedski. Presegli smo neke meje, že izkušnja biti tam pa je bila super,« se rad spominja Rusije. Seveda slava in posledično prepoznavnost prinašata tudi slabe plati, mnogi ga cukajo za rokav, želijo si fotografije z njim in njegovega podpisa. To mu je postalo samoumevno, želi pa zaščititi svoja otroka. »Zaščitil sem ju, kolikor sem lahko. Ne živimo povsem zasebno, nismo odrezani od sveta, a imamo radi svoj mir. Včasih te kaj zmoti, ampak se hitro zaveš, da je tudi to del življenja poklicnega športnika. Neža in Jakob sta s tem odraščala, tako da jima je vse skupaj že samoumevno. Z ženo Ines pa ju zagotovo zaščitiva, kjer je to mogoče.«
Rad pomaga drugim. Po poplavah leta 2023 v Sloveniji sta z ženo zbirala sredstva za prizadete. Mnogi zato sedaj od njega pričakujejo tudi, da bo pomagal matičnim Jesenicam, ki so se znašle v velikih finančnih težavah. Danes je Anže Kopitar simbol slovenske športne vztrajnosti, skromnosti in predanosti. Njegova zgodba navdihuje mlade športnike, da sanjajo – tudi iz malega kraja se da priti na vrh sveta.
