Čudna so pota Gospodova, pravi znani rek. Bi novembra lani verjeli, da si bo ameriški hokejist Nick Bonino, ki je v poklicni ligi NHL dvakrat dvignil v zrak prestižni Stanleyjev pokal (v letih 2016 in 2017), za novega delodajalca izbral Olimpijo iz Ljubljane? Toda nemogoče je postalo mogoče, zveneča okrepitev pa že dokazuje, da ima igranje hokeja na ledu v malem prstu. »Navdušeni smo, da lahko Bonina pozdravimo v Ljubljani. Imeti tako izkušenega hokejista v našem klubu je velika čast. Njegova nadarjenost, vodstvene sposobnosti in želja po zmagi bodo gotovo prispevale k temu, da bomo igro dvignili stopničko višje in se približali končnemu cilju, da bomo nekoč pokal za zmagovalca lige ICEHL prinesli v Ljubljano. Ponosni smo na to, da je del našega moštva,« je ob podpisu pogodbe s hokejistom, ki je v ligi NHL odigral 973 tekem in dosegel več kot 400 točk, dejal Alexandre Lefebvre, strateški partner ljubljanskega kluba.
Da gre za hokejista z veliko začetnico, dokazuje tudi, da je onstran luže igral za New York Rangers, Anaheim Ducks, Vancouver Canucks, Nashville Predators, Minnesoto Wild, San Jose Sharks in Pittsburgh Penguins, pri čemer je profesionalec postal leta 2007, ko ga je kot 173. na naboru izbral San Jose, a ga nato prodal Anaheimu. Velik pečat je pustil tudi v ameriški reprezentanci, s katero je na svetovnem prvenstvu dvakrat osvojil bronasto kolajno (v letih 2015 in 2018), na predlanskem prvenstvu, na katerem so ZDA zasedle nehvaležno četrto mesto, pa je bil tudi kapetan.
Po poškodbi je zaigral kot prerojen
Nick Bonino, ki šteje 36 let, se je rodil v Newingtonu, že kot otrok pa je pokazal nadarjenost za hokej. Vrsto let je igral za Connecticut Clippers in je še danes njihov rekorder po doseženih golih in asistencah, pri čemer je v eni sezoni zabil kar 68 golov. Potem ko je dobil univerzitetno štipendijo, je igral za Boston. Prvo profesionalno pogodbo je podpisal z Anaheimom, prvo tekmo kot profesionalec pa je odigral 26. marca 2010, pri čemer se je med strelce vpisal že na svoji drugi tekmi. Kljub temu so ga poslali na kaljenje v nižjo ligo AHL, v kateri se je izkazal do te mere, da je s 1. novembrom znova postal član Anaheima, na 14 tekmah pa je dosegel 18 točk. Sledil je podpis dveletne pogodbe, ki mu je zagotavljala 1,4 milijona dolarjev. V letih, ki so sledila, je večkrat zamenjal delodajalca, prav pri vseh klubih pa je pustil pečat. V Vancouvru je tako sezono začel izjemno in na 34 tekmah dosegel 21 točk, a se je nato dvakrat poškodoval. Sledila je selitev k Pittsburghu, kjer pa sprva znova ni imel sreče z zdravjem, saj je po poškodbi roke izpustil 17 tekem. Po vrnitvi je zaigral kot prerojen, v končnici pa je s številnimi asistencami pomagal klubu, da so premagali New York, Washington, Tampo in San Jose ter osvojili prestižni pokal. Uspeh so ponovili tudi leto kasneje, ko pa je Bonino zaradi poškodbe noge tekme spremljal s klopi.
Po dveh zaporednih naslovih prvaka je postal prost igralec in je 1. julija 2017 podpisal štiriletno pogodbo z Nashvillom, ki mu je zagotavljala 16,4 milijona dolarjev. »Gre za moštvo, za katero vem, da lahko zmaguje, kar je glavni razlog, da postajam njegov član,« je dejal ob podpisu pogodbe. Namesto igranja hokeja je sledila operacija, tako da se je na ledeno ploskev znova vrnil šele oktobra, a si je nato z dobrimi predstavami zagotovil poziv v reprezentanco, prav njegov gol pa je odločil tekmo za tretje mesto. Sledilo je menjavanje klubov, zadnjo sezono v NHL pa je odigral v dresu New York Rangers. Ni bil uspešen, na 45 tekmah je dosegel le en gol in štiri podaje, zato so se mu zahvalili za sodelovanje. »Nisem odšel po lastni želji. Bilo je šokantno, prišlo je nepričakovano, brez kakšnega opozorila. Taki trenutki ti spremenijo življenje, na srečo pa imam ob sebi družino, ki me podpira.«
Igranja v Italiji se rad spominja
Boninu je ob igranju hokeja pomembna tudi družina. Njegova žena je prav tako igrala hokej na univerzi v Bostonu, imata pa tri otroke, in sicer dve hčeri in sina. Kot ključna pri tem, da je postal hokejist, vedno izpostavlja svoja starša in prva dva trenerja, Johna Gardnerja v srednji šoli in Jacka Parkerja na univerzi. »Ko sem kot mladenič podpisal prvo profesionalno pogodbo, sem se učil od vseh, tako soigralcev kot trenerjev. V veliko pomoč sta mi bila predvsem Saku Koivu in Ryan Getzlaf, saj sta prav tako igrala na položaju centra, njune izkušnje pa so bile neprecenljive,« pravi hokejist. Z igranjem hokeja v Evropi že ima izkušnjo, potem ko je leta 2012 med »lockoutom« v ligi NHL 19 tekem odigral v Italiji ter dosegel po 26 golov in podaj. »Izkušnja je bila nekaj posebnega, saj so si bile vse dvorane zelo blizu in nismo veliko potovali. Ogledal sem si veliko Evrope, jedel dobro hrano in pil izvrstno vino. Bilo je odlično,« se spominja tistega časa. Slovenija je bila ob podpisu pogodbe zanj popolna neznanka, saj o klubu in državi ni vedel veliko. »Pred sprejetjem odločitve, kje bi igral, smo gledali na več elementov in z več zornih kotov, meni in ženi pa se je zdelo, da je Olimpija prava za nas. Tako za igranje hokeja kot družinsko življenje,« je razlog za podpis pogodbe pojasnil Bonino, ki pa se zaveda, da bo za prilagoditev potreboval nekaj časa, saj je Evropa drugačna kot Severna Amerika.
