Že lani sta bila Žiga Jeglič in Jan Urbas skupaj z Miho Verličem tihi želji Olimpije, letos pa je prišlo do realizacije. Jeglič se v domovino vrača po 16 letih, Urbas pa po še štiri leta daljši odsotnosti. Zadnjih šest sezon sta bila soigralca v nemškem Bremerhavnu, kjer Verlič sicer ostaja. Vodstvo nemškega prvoligaša si je želelo zadržati oba, a je prevladal interes družine in projekt v Ljubljani.
Pomembno je, da se ljudje vračajo k hokeju
»Devet let v enem klubu v tujini je nekaj posebnega. V Bremerhaven sem prišel, ko je bil klub v prvi ligi šele prvo leto. Od takrat smo ga dvignili na višjo raven. Po takšni zgodbi se je težko posloviti, a ker sem vedel, da se vračam domov, je bilo lažje. Za Olimpijo sem igral že pred leti in komaj čakam novo sezono,« je ob vrnitvi v klub, iz katerega je pri sedemnajstih letih odšel na Švedsko, povedal Jan Urbas. Skupaj je na Švedskem igral devet sezon, vmes je igral še v Avstriji za KAC in Beljak ter eno sezono za München.
Štiri leta pozneje se je na Švedsko z Jesenic podal tudi leto dni starejši Jeglič, ki je pred prihodom v Bremerhaven igral še na Finskem, v ruski ligi KHL za Slovana Bratislavo in Torpedo ter v češki ligi za Zlin in Mlado Boleslav. »Vedno pravim, da je povsod lepo, doma pa najlepše. Vesel sem, da sem doma, in komaj čakam novo sezono. Pomembno je, da se ljudje vračajo k hokeju, vsi se trudijo v slovenskem športu dobiti občinstvo na tribune in to se tukaj tudi dogaja. Vzdušje na tekmah je izjemno. Tudi ekipa je v ligi ICEHL igrala odlično, zato se z veseljem pridružujem tej zgodbi, ki je zelo dobro zastavljena,« je dejal 38-letni Žiga Jeglič.
Z dogajanjem v ljubljanskem klubu in ligo ICEHL sta dobro seznanjena. Zavedata se tudi, da si v Tivoliju po letošnji uvrstitvi v polfinale želijo narediti še korak naprej. Predsednik kluba Miha Butara ne skriva, da je cilj osvojitev naslova. »Pritisk je in to je prav. Midva od tega ne beživa. Če želiš kaj doseči, je pritisk vedno prisoten, pomembno pa je, kako ga sprejmeš in razporediš med ekipo. Tako je vse skupaj lažje in bolj uresničljivo,« pravita igralca, ki sta bila do lani ključna člana slovenske reprezentance in z njo največje uspehe dosegla na olimpijskih igrah v Sočiju in Pjongčangu. Urbas je bil dolga leta tudi njen kapetan.
Ob soigralcih iz reprezentance v Olimpiji dobro poznata tudi Reida McNeila, s katerim sta nekaj časa igrala skupaj v Nemčiji, prav tako Marlyja Quincea, ki je lani v dresu Bremerhavna odigral devet tekem, medtem ko je bil Zach Boychuk njun tekmec v Berlinu.
V novo sezono s 15-odstotno večjim proračunom
Z njunim prihodom so Ljubljančani začeli sestavljati ekipo za novo sezono. »Smo na podobni poti, kot je bil pred leti Bremerhaven. Klub raste, kar pomeni razvoj celotnega sistema – ne le ekipe na ledu, temveč tudi širše organizacije. Tudi Žiga in Jan bosta prinesla novo dimenzijo, predvsem pri povezavi med garderobo, trenerji in pisarno. Lani je bil cilj ohraniti jedro ekipe, zato bo letos manj menjav kot v prejšnjih sezonah,« je poudaril direktor Anže Ulčar, ki o konkretnih prihodih in odhodih še ni želel govoriti.
Predsednik Miha Butara je dodal, da je cilj še naprej dvig kakovosti ekipe. Ob tem je izpostavil tudi finančno rast kluba, saj so novi pokrovitelji prinesli približno 15-odstotno povečanje proračuna. »To je velik napredek, saj se s takšnim dvigom v preteklih sezonah nismo mogli pohvaliti,« je dejal Miha Butara, ki ga veselijo tudi obisk, v povprečju 3100 gledalcev na tekmo, in že prodanih 300 sezonskih vstopnic več kot lani v enakem obdobju.