Za slovensko alpsko smučarko Ilko Štuhec je druga najuspešnejša sezona svetovnega pokala. Štajerka je pri 32 letih vstala kot feniks iz pepela. Malokdo je verjel, da se lahko po slabših treh sezonah, ko je v kraljevi disciplini alpskega smučanja skupaj zbrala manj točk (514) kot letos (551), znova vrne med najboljše na svetu. V skupnem smukaškem seštevku je Mariborčanka zaostala le za Italijanko Sofia Goggia, ki je mali kristalni globus osvojila tretje leto zapored. Ob koncu sezone je potegnila črto in pojasnila svojo zgodbo, po kateri se bo še močnejša vrnila v svojo 15. sezono svetovnega pokala.

O začetku sezone.

Pred začetkom sezone nisem pričakovala, da se bom znova prebila na smukaški vrh. A stvari so se hitro začele sestavljati. Imela sem odlične priprave, treninge, vse bolj sem bila samozavestna, vse bolj sem napadala proge. Po dveh petih mestih na uvodnih smukih sezone v Lake Louisu je bil začetek sezone dober, nadaljevanje pa še boljše.

O težkih trenutkih med sezono.

Najtežje mi je bilo na svetovnem prvenstvu, ko se je poškodovala mama. Doživela sem velik šok, ki sem ga morala predelati, da sem sploh lahko smučala. Ko sem to vendarle naredila, je sledil še en šok, saj sem v Meribelu s skoraj popolnim smučanjem zasedla šele šesto mesto. Tudi to uvrstitev sem morala preboleti, da sem bila lahko ob koncu sezone še boljša.

O zmagi na zadnji tekmi
sezone v Andori.

Vedela sem, da sem v dobri formi ter da imam priložnost doseči še en vrhunski rezultat. Bila sem zelo odločna in napadalna. Žal mi je, da je sezone že konec. To sem rekla tudi Sofii Goggia, ki se s tem ni ravno strinjala. Ob koncu sezone lahko rečem, da ni bila slaba, lahko pa bi bila tudi boljša.

O proizvajalci Kästleju, h kateremu
je od Stöcklija prestopila pred
začetkom sezone.

Prvič sem tekmovala na smučeh, ki sem jih nekako razvila od samega začetka. Na njih sem se počutila vse bolj suvereno, čutila sem vso podporo, ki mi jo nudijo pri proizvajalcu. Smuči bomo še razvijali, ni pa nujno, da morajo biti vsako leto nove. Če bomo razvili kakšne izboljšave, jih bom z veseljem uporabila, sicer pa je lahko tekmovalna smučka stara tudi dve ali tri leta. Najpomembnejše je, da je hitra.

O prihodnosti pri Kästleju.

Še naprej bom smučala s to opremo. O podrobnostih pogodbe ne bom govorila. Smučala bom toliko časa, dokler se mi bo ljubilo.

O naslednjih tednih.

Svetovni pokal se je res tekmovalno zaključil minuli konec tedna, a sezone s tem še ni konec. Čakajo me še državna prvenstva, treningi in testiranja. Čas za počitek bo prišel konec maja ali v začetku junija.

O tem, kdo je sploh verjel v njen vnovični preboj na smukaški vrh.

Ne bi rada imenovala vsakega posebej, lahko pa vam odgovorim, da teh ljudi ni bilo veliko. Oni že vedo, kdo so. Med sezono mi je čestitalo veliko ljudi in mi reklo, da je verjelo v moj preboj v vrh. Pred tem njihove podpore nisem čutila.

O vrhunskem superveleslalomskem zavoju, kakršen jo je krasil
v sezoni 2016/17.

Superveleslalom mi pomeni velik izziv. V tej sezoni sem zelo napredovala, se nekajkrat na superveleslalomskih smučeh počutila celo bolje kot na smukaških. Tej disciplini se bom v prihodnosti še naprej posvečala temeljito in upam, da bodo tudi zavoji vse hitrejši.

O tem, kako so tekmice sprejele
njeno vrnitev.

Vsi nasmeški in čestitke niso bili enako pristni. Je pa res, da sem z večino alpskimi smučarkami v dobrih odnosih, zato smo po koncu kariere potočile veliko solza.

O prihodu na svetovno prvenstvo
kot ena prvih favoritinj.

Večji pritisk sem čutila v preteklosti, ko niti nisem natančno vedela, kaj pomeni tekmovati na velikem tekmovanju. Govorice, da gre le za eno tekmo več, niso resnične, saj je ta tekma precej več. V karieri sem pridobila veliko izkušenj, ki sem jih izkoristila. Priti na veliko tekmovanje kot favorit je privilegij.

O bremenu naslednje sezone.

Res je, da prihodnjo sezono ne bo nobenega velikega tekmovanja. Toda sezona zato ne bo nič manj stresna. Vsaka tekma je priložnost za dokazovanje in je izjemno pomembna. Veselim se prihodnosti.