Slovenska odbojkarska reprezentanca je konec minulega tedna na Nizozemskem igrala edini pripravljalni tekmi pred začetkom lige narodov, ki se bo začela natanko čez teden dni v Nagoji na Japonskem. V slovenski izbrani vrsti bo tudi Jani Kovačič, 30-letni libero, ki je njen član že dobro desetletje. V Nagoji bo prvi nasprotnik slovenskih odbojkarjev Srbija, na prvem turnirju od treh bodo igrali še proti Bolgariji, Franciji in Iranu. S tem se bo za izbrance selektorja Gheorgheja Cretuja začela dolga reprezentančna sezona, ki bo trajala vse do olimpijskih kvalifikacij, ki bodo prav tako na Japonskem, le da v Tokiu, od 30. septembra do 8. oktobra.
Za vami sta prvi in edini pripravljalni tekmi. Na obeh ste premagali Nizozemsko, vendar rezultat zagotovo ni bil v ospredju?
Zadovoljni smo lahko z zmagama, toda kot ste dejali, rezultat ni bil v ospredju, čeprav je vedno lepo zmagati. V zadnjih tednih smo veliko pozornosti namenili osnovam in obrambi z blokom, na obeh tekmah pa smo videli nekaj dobrih, pa tudi nekaj slabših stvari, ki jih bomo do odhoda na Japonsko skušali popraviti.
Bili ste med tistimi, ki so priprave začeli med prvimi. Časa za počitek niste imeli prav veliko?
Takoj po koncu državnega prvenstva sem do začetka priprav popolnoma odmislil odbojko. Večinoma sem bil z družino, vmes smo bili tudi na morju, tako da je čas resnično hitro minil. Bilo je lepo, toda vemo, zakaj smo tu, kakšni so naši cilji v letošnji reprezentančni sezoni, ki bo resnično zelo dolga.
Prvi teden sta bila z Danijelom Konciljo daleč najstarejša na pripravah. Ali so vaju mlajši igralci ubogali?
V začetku sem bil kar malce presenečen, ko sem videl, da sva od izkušenejših igralcev priprave začela le z Danijelom. Vsekakor pa je bilo zanimivo delati z mlajšimi igralci, ki sem jih do zdaj večinoma poznal le z medsebojnih prvenstvenih tekem, lahko pa rečem, da gre za nadarjene igralce, ki so imeli veliko uspeha že v mlajših kategorijah. Upam, da bodo še naprej pridno delali in mislim, da se za prihodnost slovenske odbojke ni bati.
Čeprav je pred vrati liga narodov, se morava vseeno nekoliko dotakniti klubske sezone. Z ACH Volleyjem ste spet prepričljivo osvojili oba domača naslova in srednjeevropsko ligo. Je ACH Volley resnično toliko boljši od drugih, ali drugi klubi po kakovosti toliko zaostajajo za vami?
Dejal bi, da kar oboje, vendar smo bili v lanski sezoni še bolj prepričljivi, kar se igre tiče, čeprav smo bili tudi letos brez poraza na domačih tleh, vendar se nam je nevarno približal Calcit Volley. Predvsem to velja za domače pokalno tekmovanje in srednjeevropsko ligo, vseeno pa to ni bilo dovolj, da bi ogrozil naše tri lovorike. Nekoliko grenak je le priokus zaradi lige narodov, ko bi proti ekipi Ziraat Bankasi iz Ankare lahko dosegli več.
Koliko vam manjkajo težje tekme v rednem delu državnega prvenstva, da bi bili bolj konkurenčni v ligi prvakov?
Mislim, da nam zelo manjkajo, kajti naši nasprotniki v ligi prvakov imajo močnejša državna prvenstva, s tem tudi močnejše tekme in to je tisti minus, ki se na koncu pozna. Popolnoma drugače je, če si ves čas malce pod stresom, včasih tudi v podrejenem položaju, da v trenutkih, ko pridejo takšne tekme, znaš odreagirati. Idealno bi bilo, če bi bila že srednjeevropska liga močnejša. Če bi se ji pridružil še kakšen češki ali srbski klub, bi nam že zelo pomagalo.
V letošnji sezoni na mestu libera niste edini igralec v reprezentanci. Pridružila sta se vam še Urban Toman, ki je že bil v reprezentanci, vendar se je pred odhodom na Nizozemsko poškodoval, in mladi Žiga Kumer?
Vesel sem, da sta oba na pripravah, kajti konkurenca je vedno dobrodošla. Na ta način na treningu še več in bolje delaš, saj si vsakdo od nas želi začenjati tekme, hkrati pa je veliko lažje igrati, če veš, da je nekdo, ki te lahko zamenja. Imamo dobro ekipo, dobro vzdušje, nihče se ne izpostavlja, in kar ves čas poudarja tudi Cretu, da smo povezani. Mislim, da resnično delujemo kot ekipa, kar se vidi na igrišču in izven njega.
Omenili ste Cretuja, kako pomembno je, da je ostal na mestu selektorja?
Že od konca lanskega svetovnega prvenstva sem upal, da se bo dogovoril z vodstvom Odbojkarske zveze Slovenije. Kaj je bilo vmes, ne vem, ker se v to nisem spuščal, ob tem pa sem imel še klubske obveznosti, ampak na koncu je najbolj pomembno, da je prišlo do dogovora in da je spet z vami.
Če smo dejali, da vam je med klubsko sezono manjkalo težkih tekem, vam jih čez poletje zagotovo ne bo. Zdaj ste že nekaj časa bolj ali manj v polni zasedbi, žal brez poškodb ne gre?
Res je, že tako bomo v ligi narodov brez Dejana Vinčića, zdaj je še nekaj poškodb, vendar nobena od njih ni resnejše narave, tako da bomo na Japonsko šli v močni zasedbi.
Zaradi načina, kako se ob kvalifikacijah da priti na olimpijske igre, bo letos liga narodov še toliko bolj pomembna?
Mirno lahko rečem, da so olimpijske igre prioriteta. Zavedamo se, kako pomembna bo vsaka tekma v ligi narodov, na evropskem prvenstvu, ampak vsekakor bodo olimpijske kvalifikacije razred zase. Tega se vsi zavedamo, temu smo vsi podredili svoj cilj. Končni cilj so olimpijske igre v Parizu, zato bodo dejansko pomembna vsa tri tekmovanja, ki so pred nami, kajti vsaka zmaga nas bo za korak približala temu, kar nam še manjka.
Za uvod v reprezentančno sezono vas torej čaka liga narodov?
Saj pravim, vse poti vodijo k olimpijskim igram, zato tudi v ligi narodov šteje vsaka zmaga. V vsako tekmo bomo šli s ciljem, da v njej zmagamo, to je potem povezano tudi s treningi, bolj kot si uspešen na tekmah, večja je motiviranost na treningu, ob boljšem treningu, je boljša tudi igra. Vemo, da bodo olimpijske kvalifikacije na koncu in pomembno bo, da bomo nanje prišli v najboljši formi.
