Meta Hrovat je prvič postala nekdanja alpska smučarka pred 15 meseci, ko je oktobra predlani na novinarski konferenci presenetila, da je izgubila tekmovalno iskrico ter sklenila športno pot. Upokojitev je trajala eno sezono, v tem času pa je konec lanskega januarja doživela hujšo nesrečo, ko je pri spustu z Male Ponce z glavo trčila ob večjo skalo in poškodovana obležala. Sreča v nesreči je bila, da alpska smučarka ni občutila hujših posledic. Junija lani je obelodanila, da se vrača v tekmovalno smučanje, ter zamenjala ekipo in proizvajalca smuči, saj je s Salomona prestopila k Headu.
Lenzerheide – kraj srečnega in nesrečnega imena
Izkazalo se je, da Kranjskogorčanka z novim proizvajalcem ni tekmovala niti enkrat. Na tradicionalni predstavitvi ekipe pred začetkom sezone v Söldnu je ni bilo. Vrnitev na sneg je prestavila zaradi bolečin v hrbtu. Pred 60. Zlato lisico v Kranjski Gori je bil alpski del Smučarske zveze Slovenije deležen številnih vprašanj, kako je z njeno vrnitvijo, na tiskovni konferenci ali pred mikrofoni pa se ni pojavila nikoli. Včeraj je razrešila dvome, saj je dopoldne na družbenih omrežjih sporočila, da ima vsega dovolj, saj je pot do uspehov precej daljša kot zgolj smučanje na tekmi. »Če ne gre, pač ne butaš z glavo skozi zid, ampak najdeš pot okoli. Kot ste mogoče opazili, tudi letos nisem štartala sezone. Ne zdi se mi pomembno razpredati o mojih odločitvah. Prav tako želim z vsemi svojimi izkušnjami biti na voljo naslednjim generacijam v alpskem smučanju, tem zame najlepšem športu na svetu,« je med drugim zapisala Meta Hrovat.
Gorenjka je zadnjič v svetovnem pokalu nastopila na veleslalomu pred skoraj dvema letoma v Lenzerheideju, kjer si je ob padcu poškodovala desno koleno. Na prizorišču, kjer je 27. januarja 2018 prvič stala na zmagovalnih stopničkah, uspeh pa nato ponovila še trikrat: dvakrat v Kranjski Gori (februar 2020, januar 2021) in spet v Lenzerheideju (marec 2021). Svoj nesporni smučarski talent je dokazala na mladinskih svetovnih prvenstvih, kjer je bila dvakrat prvakinja (Davos 2018 in Val di Fassa 2019). Dvakrat je tudi nastopila na olimpijskih igrah: v Pjongčangu 2018 je bila 21. v slalomu in 14. v veleslalomu, v Pekingu 2022 pa sedma v veleslalomu.
Sodelovala s Hafnerjem, Slivnikom in Magonijem
V smučarski karieri je sodelovala z nekaterimi najboljšimi trenerji. Do uspehov jo je pripeljal Jure Hafner, s katerim sta sodelovala štiri sezone, preden jo je po vrnitvi iz tujine prevzel Janez Slivnik. Sodelovanje je trajalo le eno sezono, ko je Kranjskogorčanka v ekipo pripeljala Livia Magonija, dolgoletnega trenerja Tine Maze, ki se je tedaj razšel s Petro Vlhovo. Tudi Italijan je z Meto Hrovat sodeloval le eno sezono, smučarka iz Podkorena pa je kasneje začela sodelovati z Denisom Šteharnikom. V zadnji sezoni naj bi si trenerja delila z Nejo Dvornik, a do sodelovanja na tekmovanju nikoli ni prišlo.
