Pred nekaj manj kot desetimi leti je slovenski biatlonec Jakov Fak na tekmi s skupinskim startom v Kontiolahtiju na Finskem postal svetovni prvak. Drugo mesto je osvojil Ondrej Moravec, ki je danes trener češke moške reprezentance, bron pa Norvežan Tarjei Boe, ki bo nastopil tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Lenzerheideju. »Z motivacijo, samozavestjo in željo nikoli nisem imel težav. Rezultata iz Anterselve sta kazalnik, da lahko posežem visoko, če so okoliščine primerne. V Švici bo pomembno, da bom že v sprintu visoko, saj bi mi to olajšalo delo v zasledovalni tekmi,« je pred začetkom svetovnega prvenstva dejal neuničljivi Jakov Fak. Da se lahko vmeša v boj za najvišja mesta, je potrdil na zadnji januarski postaji svetovnega pokala, ko je bil v Anterselvi v sprintu šesti, na zasledovalni tekmi pa je pridobil eno mesto.
Glede na to, da ni več med najhitrejšimi tekači, spada pa med najboljše strelce – pred njim je le vodilni v svetovnem pokalu, Norvežan Sturla Holm Laegreid –, je morebitnemu odličju realno bližje v disciplinah, v katerih je že osvojil zlato kolajno. »Seveda bi bil najbolj zadovoljen s kolajno. Če bi mislil, da to ni mogoče, se z biatlonom ne bi več ukvarjal,« visokih ciljev ne skriva dvakratni svetovni prvak, ki je do prve zlate kolajne prišel leta 2012 v Kontiolahtiju na tekmi na 20 kilometrov.
Z dobro strelsko formo se lahko pohvali tudi Miha Dovžan, vendar je za vidnejše uvrstitve prepočasen v smučini. Lahko pa s Fakom ter Tonijem Vidmarjem in Lovrom Plankom, ki je lani z devetim mestom v sprintu dosegel najvišjo uvrstitev v karieri, presenetijo v štafetni preizkušnji. Omenjena četverica je bila decembra četrta v Hochfilznu, januarja v Ruhpoldingu pa peta.
Lampičeva ima na Lenzerheide lepe spomine
V slovenski ženski reprezentanci bodo vse oči uprte v Anamarijo Lampič, ki je imela v zadnjem času nekaj težav s hrbtom. V Annecyju v Franciji je decembra tudi v biatlonu prvič stala na zmagovalnih stopničkah, saj sta bili pred njo v sprintu le Francozinja Justine Braisaz-Bouchet in vodilna v svetovnem pokalu, Franziska Preuss. Na januarskih tekmah svetovnega pokala zaradi težav na strelišču ni bila tako uspešna, še najboljša, deseta, je bila v Ruhpoldingu na tekmi s skupinskim startom. Vzrok za to leži v njenem strelskem izkupičku, ki je leže 74-odstoten, stoje pa zgolj polovičen. »V Ruhpoldingu je že dobro kazalo, saj sem streljala solidno, toda v Anterselvi strelsko nisem skupaj spravila niti enega dobrega nastopa. Upam, da bo v Lenzerheideju bolje,« je bila v svoji napovedi previdna 29-letna Anamarija Lampič.
Najboljša slovenska biatlonka ima na Lenzerheide zelo lepe spomine, saj je tam 29. decembra 2019 dobila sprinterski obračun novoletne turneje. To je bila njena druga od treh zmag v teku na smučeh. Ob njej bodo v ženski reprezentanci še Polona Klemenčič, Lena Repinc in Živa Klemenčič, ki se dobrega rezultata nadejajo v štafetni preizkušnji. V Hochfilznu, le da je namesto Žive Klemenčič nastopila Klara Vindišar, je bila četrta.
Mešana štafeta prvič v Fakom
V letošnji sezoni sta bili dve tekmi mešanih štafet, ki slovenski reprezentanci nista prinesli veliko uspeha. Na prvi v Kontiolahtiju je Slovenija tekmo v postavi Živa Klemenčič, Lampič, Dovžan in Vidmar končala na 18. mestu, prva je bila Norveška pred Francijo in Švedsko. V Oberhofu je bila prva Švedska, druga Francija in tretja Norveška, medtem ko so bili Dovžan, Planko, Polona Klemenčič in Lampičeva 12. Tokrat bo prvič v mešani štafeti nastopil tudi Fak, ki je leta 2012 v Ruhpoldingu z Andrejo Mali, Tejo Gregorin in Klemnom Bauerjem osvojil srebrno kolajno. Že omenjenima zlatima kolajnama in srebrni v mešani štafeti je leta 2013 dodal še bronasto v sprintu v Novem Mestu, prvo pa je Sloveniji v posamični tekmi v Pjongčangu leta 2009 priborila Teja Gregorin.
