Ko neka ekipa sezono konča s 54 zmagami in le enim porazom, kar je uspelo odbojkarjem ACH Volleyja, ob tem pa osvoji naslov državnega in pokalnega prvaka ter srednjeevropsko ligo, je zanjo težko najti presežnike. Veliko zaslug za tako uspešno sezono je imel tudi reprezentančni libero Jani Kovačič, ki se je po dveh letih vrnil v Ljubljano.
ACH Volley je sezono končal na najboljši mogoč način, s še tretjo lovoriko, ki je tudi največ vredna – z naslovom državnih prvakov. Po letu dni premora je naslov spet v dvorani Tivoli.
Predsednik kluba Rasto Oderlap in športni direktor Aleš Jerala sta nam pred finalno serijo povedala, da se še ni zgodilo, odkar obstaja klub, da bi v obeh domačih tekmovanjih dobili vse tekme. Zato smo še toliko bolj zadovoljni, da smo Kamničane premagali v treh tekmah, vendar so bile finalne tekme vse prej kot lahke. Ampak da, za nami je vrhunska sezona, ki jo bo prihodnje leto težko ponoviti. Pričakujemo lahko, da se bodo druge ekipe okrepile, nam pa bi lahko po takšni sezoni malenkost padla motivacija, ki jo bomo morali ves čas držati na visoki ravni. Čeprav se je letošnja sezona šele končala, se že veselim nove.
V Ljubljano ste se vrnili po dveh letih igranja za Raveno v eni najmočnejših odbojkarskih lig na svetu. Kako bi ocenili kakovost slovenske lige?
Zavedam se, da kakovost slovenske lige ni na ravni italijanske, toda domov sem se vrnil zaradi družine, ki je zame najpomembnejša. Ne bi pa rekel, da je kakovost lige padla, nasprotno. V njej so recimo igrali Mitja Gasparini, Jan Klobučar, Alen Šket in Matic Videčnik, igralci, ki se lahko pohvalijo s kolajnami na evropskih prvenstvih, v Kamniku je bil finski reprezentant, v naši ekipi odlični Nikola Gjorgiev, pa Vuk Todorović, Nebojša Mašulović ... Da smo sezono končali brez poraza, gre pripisati temu, da je vodstvo kluba sestavilo močno ekipo, ki ni bila močna le na igrišču, pač pa tudi zunaj njega. V Gjorgievu smo imeli pravega liderja, vso sezono se je natančno vedelo, kaj mora kdo delati, in v tako homogeni ekipi že dolgo nisem igral.
Koliko je k vašim uspehom prispeval Mladen Kašić, trener z izkušnjami in avtoriteto?
Na začetku se mi je zdelo, da nas čaka trda roka, vendar je tako deloval samo navzven. V resnici nas je znal povezati, zato gredo zasluge za vrhunsko sezono, ki je za nami, zagotovo tudi njemu.
Če ne bi bilo domačega polfinalnega poraza v pokalu challenge proti Narbonneju, ki je bil potem doma srečnejši in spretnejši v tako imenovanem zlatem nizu, bi sezono končali celo brez poraza. Glede na to, da je Narbonne nato v finalu premagal Halbank iz Ankare, vas ta poraz verjetno še malce peče, kajne?
Da, peče, ker smo vedeli, da lahko obe tekmi dobimo. Morda smo bili na prvi tekmi še malo preveč v strahu, in ko smo se zavedali, da se z njimi da igrati, smo že izgubili dva niza, medtem ko nas je v zlatem nizu s svojimi servisi presenetil njihov bloker Ramos, ki običajno ne dosega asov, in ko enkrat zaostajaš za pet točk, se je težko vrniti. Še vedno mislim, da so bili Francozi premagljivi, in kdo ve, kako bi se potem končal finale s Turki.
Po sezoni premora bo ACH Volley spet igral v ligi prvakov. Če v njej ne bo ruskih klubov, vam bo vendarle nekoliko lažje?
Žal nam v letih, ko sem z ACH Volleyjem igral v ligi prvakov, z izjemo ene sezone, žreb ni bil nikoli naklonjen. Tisto leto žal tistega žreba nismo izkoristili, kot bi ga lahko. Upam, da se bo takšen žreb še kdaj ponovil in da bi se v tem tekmovanju lahko prebili iz skupine. Seveda bo to odvisno tudi od tega, kako močno ekipo bomo imeli.
Pa se že ve, v kakšni zasedbi boste igrali v novi sezoni?
Kolikor mi je znano, bo večina nosilcev igre ostala, zagotovo pa bo prišlo nekaj novih igralcev. Ali bomo močnejši kot letos, je težko reči. Včasih samo igralska kakovost ni dovolj, kajti lahko kdo pride in pokvari vzdušje v ekipi. Verjamem pa, da bo vodstvo kluba spet naredilo dobro delo in da bo v klub pripeljalo igralce s pravim karakterjem.
Za vas se sezona še ne bo končala, kajti že v kratkem se začenja reprezentančna z novim selektorjem Avstralcem Markom Lebedowom na klopi?
Še dobrih deset dni in začele se bodo priprave na ligo narodov. To bo tudi priložnost, da se bomo spoznali z novim selektorjem. S Friedrichshafnom je že osvojil nemški pokal, kar je bilo presenečenje, zdaj v finalu nemškega prvenstva vodi z 2:1, kar je tudi presenečenje, kar pomeni, da opravlja v Nemčiji vrhunsko delo. Kot pravi Dejan Vinčić, ki igra pod njegovim vodstvom v Friedrichshafnu, gre za umirjenega trenerja, ki je tudi velik strokovnjak, in verjamem, da nas bo dobro povezal.
Vrhunec letošnje reprezentančne sezone bo svetovno prvenstvo, ki bo potekalo tudi v Ljubljani.
Vojna v Ukrajini nam je prinesla svetovno prvenstvo v Ljubljani. Vsekakor bo to dodatni motiv za vse, v reprezentanco se vrača tudi Mitja Gasparini, ki se je lani že poslovil od nje. To prvenstvo bo marsikaj prineslo nazaj in tega se že veselim.
Glede na zadnje uspehe in kolajne, ki ste jih prinašali z evropskih prvenstev, bodo tudi pričakovanja javnosti velika. Ali bi bilo to lahko za vas dodatno breme?
Težko bo ponavljati uspehe, ki smo jih dosegali na evropskih prvenstvih, čeprav smo tam že dokazali, da smo jih sposobni. Bo pa na svetovnem prvenstvu vse skupaj toliko težje, kajti na njem bodo še tri, štiri reprezentance, ki so v vrhu svetovne odbojke. Vsaka tekma bo poglavje zase, in če bomo imeli takšno podporo gledalcev, kot smo jo imeli leta 2019, je vse mogoče. Liga narodov bo ogrevanje, v njej se bo videlo, kakšna je naša moč, kako smo se povezali z novim selektorjem, in to obdobje moramo čim bolje izkoristiti kot pripravo na svetovno prvenstvo.