Nekdanji zvezdnik s polnim imenom in priimkom Gregory Efthimios Louganis se je rodil v El Cajonu v ameriški zvezni državni Kalifornija očetu s Samoe in materi s Švedske. Toda biološka najstniška starša sta ga pri njegovih osmih mesecih dala v posvojitev, zanj pa sta od takrat skrbela Frances in Peter Louganis, ki je bil grškega porekla. Greg se je leta 1984 ponovno povezal s svojim biološkim očetom Fouvalejem Lutujem, s pomočjo testov DNK in polbratov pa je pred osmimi leti končno našel tudi svojo biološko mater.
Že pri letu in pol se je, ker je njegova sestra vodila tečaje, začel ukvarjati s plesom, akrobatiko in gimnastiko, pri treh letih pa je vsakodnevno treniral, tekmoval in javno nastopal. Ko so zdravniki ugotovili, da ima astmo in alergije, so mu svetovali nadaljevanje tečajev plesa in gimnastike, da bi si s tem lajšal težave. Začel je tudi skakati na trampolinu, pri devetih letih pa je začel z učenjem skakanja v vodo in potapljanja, potem ko je družina postavila bazen ob hiši. Pri 18 letih se je vpisal na univerzo v Miamiju, kjer je diplomiral iz dramatike, nato pa se je prepisal na univerzo v Irvinu v Kaliforniji, kjer je diplomiral iz gledališke igre in plesa.
Dvakratni olimpijski prvak je postal njegov trener
Kot tekmovalca ga je opazil Sammy Lee, dvakratni olimpijski prvak, ki je postal tudi njegov trener. Louganis je prvo olimpijsko kolajno osvojil že pri 16 letih, ko je v Montrealu 1976 osvojil srebro v skokih z 10-metrskega stolpa, dve leti pozneje pa je v Berlinu postal tudi svetovni prvak v isti disciplini.
Nastop na OI 1980 v Moskvi mu je preprečil bojkot ZDA, v Guayaguilu leta 1982 pa je postal dvakratni svetovni prvak in postal prvi v zgodovini, ki je od vseh sedmih sodnikov dobil maksimalno oceno deset. Takrat ga je že vodil novi trener Ron O´Brien, s katerim sta uspešno desetletno sodelovanje končala leta 1988. V tem času je Greg nato osvojil še štiri zlate olimpijske kolajne (po dve v Los Angelesu 1984 in Seulu 1988) in dva naslova svetovnega prvaka (Madrid 1986).
S trenerjem sta zaradi strahu vztrajno molčala
Dve leti pred OI v Seulu so mu odkrili okužbo z virusom HIV, potem ko so ga diagnosticirali pri njegovem takratnem partnerju, menedžerju Jimu Babbittu. Zato je takoj začel jemati zdravila, a bolezen ni prišla v javnost. S trenerjem sta se edina vedela za okužbo, vendar sta se odločila, da bosta o tem molčala, da ne bi ostala brez nastopa na OI. V južnokorejski prestolnici je Greg v predtekmovanju pri skoku udaril z glavo v odskočno desko in z okrvavljeno glavo pristal v bazenu, zaradi udarca pa je staknil tudi lažji pretres možganov.
»Že takoj po odskoku sem vedel, da bo šlo na tesno. Z rokama sem se skušal izogniti deski, nato pa sem zaslišal nenavaden zvok in se vprašal: O, moj bog, kaj pa je bilo to?« se je spraševal Greg Louganis. Ko je le ugotovil, kaj se je zgodilo, ga je najprej prevzel čuden občutek: »Sram me je bilo, zelo sram. Toda bolj kot bolečnina me je skelel moj ponos. Sem na olimpijskih igrah in veljam za dobrega skakalca v vodo, pa se mi zgodi kaj takšnega. Dobrim skakalcem se to ne dogaja.«
Zaklenil se je v hišo in čakal na smrt
Louganisa je po ponesrečenem skoku takoj prešinila glavna misel – kako priti iz bazena, da ljudje ne bi opazili njegove krvavitve? Takoj mu je postalo jasno, da to zaradi gledalcev ob bazenu in milijonov pred televizijskimi sprejemniki ni mogoče, zato se je ustrašil tega, da bi se lahko v vodi kateri od drugih tekmovalcev okužil z virusom HIV. »Bil sem paraliziran od strahu, da bi lahko okužil še kakšnega tekmovalca,« se spominja Louganis, ki pa se je po usodnem skoku že dobre pol ure kasneje vrnil na odskočno desko in v nadaljevanju osvojil naslov olimpijskega prvaka.
»Zmaga je bila zame mešanica grenkega in sladkega. Vedel sem, da so to moji zadnji tekmovalni skoki v karieri in da me čaka športna upokojitev. Zato sem si predstavljal, da se bom zaklenil v svojo hišo in samo čakal na smrt.« Kasneje so strokovnjaki zavrnili možnost, da bi se v vodi z Louganisovo krvjo z virusom HIV lahko okužil še kdo drug. Edina izjema za možnost okužbe bi bila, če bi kdo skakal v bazen z odprto rano.
Istospolno usmerjenost je priznal leta 1994
Po OI 1988 v Seulu je končal svojo športno pot, šest let kasneje pa je priznal svojo istospolno usmerjenost. Njegovo vnaprej posneto izjavo so predvajali na slovesni otvoritvi Gay Games 1994, svojo življenjsko zgodbo pa je ovekovečil tako v avtobiografski knjigi (postala je velik hit) in na filmskem platnu (upodobil ga je lepotec Mario Lopez).
Njegov partner in menedžer Jim Babbitt ga ni zgolj okužil z virusom HIV, ampak ga je tudi telesno in duševno zlorabljal, se okoriščal z njegovim denarjem... Zato je Louganis na sodišču dosegel prepoved njegovega približevanja, Babbitt pa je leta 1990 umrl za posledicami aidsa.
Najprej zaroka, nato poroka, na koncu ločitev
Že leta 1993 za ob svojem 33. rojstnem dnevu priredil poslovilno zabavo za prijatelje in sorodnike, saj je bil zaradi slabega počutja prepričan, da ga čaka hitra smrt. A dvajset let kasneje je v enem izmed intervjujev razkril svojo zaroko s partnerjem Johnnyjem Chaillotom, s katerim sta se štiri mesece kasneje tudi poročila, ločila pa sta se leta 2022. Greg se že dolga leta ukvarja z aktivizmom v krogih LGBT, v katerih javnost osvešča o virusu HIV in aidsu, leta 2010 pa je postal tudi trener v klubu v Fullertonu v Kaliforniji.
Prav tako je bil tudi mentor in strokovni sodelovalec v ameriški reprezentanci za skoke v vodo med pripravami za nastop na OI 2012 v Londonu in 2016 v Riu. Preizkusil se je tudi v igranju, motivacijskem govorništvu in športnem komentatorstvu, nastopal je v številnih šovih, že celotno življenje pa je zelo velik ljubitelj psov, s katerimi tekmuje tudi v agilitiju.
Poslovil se je od hiše in jo tudi blagoslovil
A nedavno se je 65-letnik odločil za nepričakovano življenjsko prelomnico – selitev iz Kalifornije v Panamo. Na dražbi je prodal tri olimpijske kolajne (dve zlati in eno srebrno) in zanje iztržil dobrih 375.000 evrov, takšnega zneska pa ni pričakoval niti v sanjah. Prodal je tudi svojo hišo v Kaliforniji in ob tem na družbenih omrežjih zapisal: »Poslovil sem se od hiše in se ji tudi zahvalil. Prav tako sem jo blagoslovil, da bi tistim, ki so in še bodo vstopili vanjo, prinesla veselje, ljubezen, mir, srečo in občutek varnosti.«
