Čeprav so pri ekipi napovedali javno odločitev, je do zgodnjih večernih ur nismo dočakali, vseeno pa so nadaljevanje Zasavca potrdili pri vodilnem italijanskem športnem časniku La Gazzetta dello Sport, ki se sklicuje na svoje vire – ti so zatrdili, da bo nekdanji smučarski skakalec danes na startu zahtevne gorske 16. etape. Zagotovo pa stanje Rogle ni najboljše, saj se na prosti dan ni odpravil na lahkotno vožnjo z ekipo, ampak je trening opravil na trenežerju, kar ni v njegovem značaju. Za pojasnilo, kakšno je stanje v ekipi rdečih bikov in v kakšnem stanju je slovenski šampion, smo poklicali Gregorja Gazvodo, ki od letošnjega leta vodi na novo ustanovljeno razvojno moštvo z imenom Red Bull-Bora-Hansgrohe Rookies. Gazvoda uspešno posreduje svoje znanje, saj ekipa dosega odlične rezultate.
Začniva z najbolj aktualno temo. Imate kot član moštva kakšne podrobnejše informacije o tem, v kakšnem stanju je Primož Roglič?
Trenutno je to najbolj vroča tema in tudi mi, ostali člani ekipe, ki nismo prisotni na Giru, čakamo na sporočila. Drugih notranjih informacij nimam.
Kaj pomeni dejstvo, da je bil na prosti dan zgolj na trenežerju?
Zagotovo stanje ni rožnato, da je opravil zgolj lažji trening na trenežerju, pa je odločitev celotne ekipe. Vsi poznamo Primoža in vemo, da če bo le možno, bo dirkal po najboljših močeh naprej.
Kako ste do sedaj doživljali letošnjo dirko po Italiji?
Tipičen Giro. Od prvega dne dalje zanimivi rezultati in izpeljave etap. Gostovanje v Albaniji je bilo precejšnja neznanka, a se je izkazalo za kar uspešno. Kar se tiče Red Bull-Bora-Hansgrohe, je bila uvertura zelo uspešna, po makadamski etapi pa se je začelo lomiti. Sedaj smo v zadnjem tednu, ki je na papirju najtežji, položaj pa ni tak, kakršnega smo vsi skupaj pričakovali.
Lani se je veliko kritiziralo taktiko moštva, letos očitnih napak niso naredili, smola pa se še vedno drži Primoža Rogliča.
To je kolesarstvo. Ni edini s smolo, marsikdo jo je odnesel še precej slabše od njega že v Albaniji. Za naše moštvo je bila prva težava izguba Jaija Hindleyja, kar je prineslo precej sprememb glede taktike in vzdušja v ekipi. Vsi vemo, za kakšnega kolesarja gre, saj je že sam zmagal na dirki po Italiji. Tako zgodaj izgubiti tako močnega kolesarja pusti posledice. To je bila po mojem mnenju prva težava, nato pa so se stvari začele razpletati tudi za Primoža.
Veliko se govori o tem, da si je Primož Roglič Giro izbral le kot trening za Tour in je s tem namenom izbral tako zahteven koledar dirk. Nam lahko zaupate, kako točno so se sprejemale odločitve na prvem kampu sezone na Majorki, kjer ste bili prisotni tudi vi?
Giro je ena izmed treh tritedenskih dirk v sezoni in tja se ne gre trenirat. Sploh pa ne kolesar Primoževega tipa, ki se vedno hoče pokazati v najboljši luči in dati vse od sebe. Zanj je bila zagotovo cilj zmaga na Giru, ampak mogoče bo vseeno zaradi tega sedaj na Touru boljše.
Kako kot športni direktor vidite tip kolesarja, kakršen je Roglič, ki, če nekoliko pretiravamo, zmaga ali pade?
Neposrečeno vprašanje. Mogoče vi mediji tako ocenjujete, ampak težko je to vse skupaj opisati. Govorimo o kolesarju, ki je zmagal v vsem, v čemer je mogoče zmagati. Dobil je pet grand tourov in ne moremo govoriti o tem, da dostikrat pade. Bilo bi nepošteno, da se pogovarjamo o tem. V kolesarstvu vedno obstaja tveganje padca in težko je govoriti o tem, koliko on tvega v nepravem času. To so špekulacije. Trenutno je nivo vseh na svetu zelo visok, oprema se je precej spremenila in hitrosti so višje. To pripomore k temu, da so padci pogostejši in poškodbe težje. Lahko pogledamo tudi Jonasa (Vinegaarda, op. p.) in Remca (Evenepoela, op. p.), ki spadata med najboljše kolesarje na svetu in sta po pol leta poškodovana. Za te stvari ne gre iskati krivca v kolesarjih, ampak v Mednarodni kolesarski zvezi.
Poglejva še vašo kariero. Kako zadovoljni ste z uvodno polovico leta, odkar ste se iz kontinentalnega moštva Tirol KTM Cycling Team preselili v Red Bull-Bora-Hansgrohe?
Pričakovanja so bila zelo visoka, a se je vodstvo hkrati zavedalo, da gre pri ekipi U23 za povsem novo postavljeno skupino, ki potrebuje čas. Sedaj se je vse postavilo na svoje mesto in zgradili smo dobre temelje. Dosegli smo že nekaj zelo dobrih rezultatov. Z mladinci v kategoriji U19 pa še naprej opravičujemo status ene najboljših, če ne kar najboljše ekipe na svetu. Vse gre po planu.
Ravno v nedeljo ste z mladinci slavili prestižno dvojno zmago na dirki po Flandriji.
Zelo pomembna zmaga, in to dvojna, a tudi pred tem smo slavili že na dirki Pariz–Roubaix in dobili druge pomembne mednarodne dirke. Fantje so zelo dobro pripravljeni in podobno lahko trdim za ekipo do 23 let, ki je na višinskih pripravah v Andori za Giro do 23 let, kjer imamo visoke ambicije.
Vaša ekipa U23 je nastala s prihodom bogatega sponzorja Red Bull. Ali ste že dosegli vrh, ali je še prostor za napredek?
Prostor za napredek je vedno in povsod. Ekipa se razvija še naprej, kar mi potrjujejo predvsem ljudje, ki so v njej delovali že v preteklih letih. Tudi za njih to pomeni veliko sprememb. Pričakovali smo, da v prvem letu še ne bo vse potekalo gladko. Ekipa se postavlja za naslednja leta in mislim, da iz meseca v mesec delujemo boljše.
Kako pomembno je za te mlade tekmovalce, da gredo na priprave skupaj s člansko ekipo, ki ima v svojih vrstah šampiona, kot je Primož Roglič?
To je zelo dobrodošlo. Ne zgolj za najmlajše, predvsem je bil tu manko pri razvojni ekipi do 23 let, ki so v preteklosti izgubili stik z matično ekipo. Sedaj lahko ostanejo povezani pod eno streho. To pomaga tako kolesarjem kot tudi vsem tistim, ki spremljajo njihov razvoj.
Kakšne cilje imate v svoji karieri? Ste zadovoljni z delom v razvojni ekipi ali stremite k članski?
Ponosen sem na delo v preteklih sezonah. Uspešno delo mi je odprlo nova vrata, ki pa znova zahtevajo novo dokazovanje. To jemljem kot veliko čast, a moja nova pozicija predstavlja tudi veliko odgovornost, saj v te mlade fante vsi polagamo precej upov. Danes se v kolesarstvu že zelo zgodaj začenja delati dolgoročno in želim si, da bi iz teh vrst morda izšel kakšen zmagovalec Toura, kar je velik cilj moštva.
Nazadnje ste dejali, da je Tadej Pogačar najboljši na svetu. Ste imeli v ekipi zaradi tega kaj težav, ali gre zgolj za golo dejstvo, koga je treba v tem trenutku premagati?
Pravzaprav ni šlo za moje osebno mejo. Dejstvo je, da se vsi, ki delamo v kolesarstvu – in tudi širša javnost – zavedamo, da je on trenutno najboljši. To je precej očitno. Trenutno nihče ne vidi nikogar, ki bi Tadeja lahko ogrozil v naslednjih letih. To pa ne pomeni, da se je svet ustavil. Vsaka ekipa še naprej razvija kolesarje in sledi svojim ciljem.
Ko sva ravno pri ekipi UAE Emirates, ki je z naskokom najboljša na svetu in tudi trenutno na Giru. Ali se v ekipi Red Bulla veliko zgledujete po njih?
Pravzaprav ne, saj bi bil to napačen pristop. Moje mnenje je, da če se po nekom zgleduješ, si avtomatično obsojen na drugo mesto. Več kot očitno je, da pri Združenih emiratih nekaj delajo pravilno, saj so že dve leti najboljše moštvo svetovno serije. Zagotovo pa naša ekipa ni edina, ki stremi k temu, da bi jih premagala.