Kranjčan, tako kot vsako leto, svoje priložnosti lovi v pobegih. Pri lovu na želeno zmago mu je dolgo dobro kazalo v petnajsti etapi, a kot pravi sam, mu je še bolj na kožo pisana predzadnja etapa od Nantua do Pontarlierja.
Za začetek v treh besedah opišete dosedanji potek petnajstih etap.
Hitre, kaotične in takšne, da je potrebno biti zelo potrpežljiv.
Vrhunski izid iščete v pobegu. Lahko najprej opišete, kako težko je sploh priti vanj, ko pa se prve ure stalno dirka s hitrostjo prek 50 kilometrov na uro?
Že zato, da se prebiješ v beg, je potrebno porabiti ogromno energije. Gre tako hitro, da se nekateri sploh ne morejo prebiti na čelo glavnine. Potrebnih je veliko izjemnih pospeškov na kratkih vzponih ali pa pred vstopi v kakšno vas, da si sploh v položaju, da lahko razmišljaš o pobegu. V nedeljo je pihal še veter, kar še dodatno oteži delo. Če enkrat izgubiš pozicijo, jo je nemogoče popraviti, ker je glavnina tako razpotegnjena. Ko je to opravljeno, pa sledi še naslednja in končna poteza. Treba se je odločiti, na kateri napad greš zraven in kdaj ne. Približno 30 sekund lahko naredimo pospeška na vso moč, potem noge enostavno raznese. Zato je vseskozi treba biti potrpežljiv, preudaren in pameten, kako porabljaš moč. Kot rečeno, najprej si je treba pripraviti položaj, nato pa je treba izbrati še pravi trenutek, kateremu napadu slediš. Na koncu ne moremo reči, da je sreča glavni faktor, saj se na dan, kot je bil v nedeljo, izoblikuje skupina najmočnejših. Nekateri lahko sledimo vsem napadom, drugi pa počasi poniknejo v ozadje.
Priložnosti v pobegih za tip kolesarja, kakršni ste vi, je vse manj. Kako to?
Na Touru je toliko dobrih kolesarjev, da jih je skoraj nemogoče premagati. Šport se vsako leto razvija in nivo je zares visok. Sam vsako leto tudi naredim kakšen preskok, ampak razlika nastaja.
V svoji karieri imate tri etapne zmage na Touru. Kaj vas je v nedeljo ločilo od četrte?
Za omenjeno etapo ne bom rekel, da je bilo vseh deset kolesarjev v deseterici boljših od mene, ampak mene je zanimala zgolj zmaga. Imam že zmage na Touru in enkrat sem bil tudi že tretji, tako da vem, kakšna je razlika. Tretje mesto me ne zanima in zato dirkam na tak način. Če bi me zanimalo tretje mesto, bi tudi v nedeljo nato na tisti daljši kategoriziran vzpon dirkal bolj v ozadju in varčeval z močmi ter ostal v skupini z Woutom van Aertom in obračunal za tretje mesto. Mene to ni zanimalo, saj sem točno vedel, da bo zmagovalec prišel iz skupine, ki bo tam naredila razliko. Čeprav sem imel noge zares odlične in sem v super kondiciji, sem porabil preveč energije tam. Noge pa so bile prave tudi za zmago, kar je bilo edino, kar me je zanimalo. Tim Wellens je vse naredil izvrstno. Na roko mu je šlo, ker je iz ekipe UAE Emirates, ki je bil tam bolj zato, da bi zadevo na začetku etape umirila. Tisti, ki smo v skupnem seštevku že več ur v ozadju, nas dogajanje ob padcih ni toliko zanimalo in smo bili osredotočeni le na svoj cilj. Zato smo napadali, Tim pa se je vseskozi vozil v zavetrju. Povsem pravilno nikoli ni narekoval ritma in tako mu je ostalo dovolj moči za etapno zmago. Dejstvo je, da je dirka po Franciji najmočnejša na svetu, tukaj so vsi kolesarji v najboljši formi in za etapno zmago moraš biti zares odličen in tudi veliko stvari se mora poklopiti.
Nazadnje ste etapno zmnago slavili leta 2023, nato pa ste imeli obilico smole. Kako vam uspe zadržati še vedno toliko pozitivnosti in upanja?
To, kar se dogaja trenutno na dirki po Franciji, nima veze z mojimi rezultati v zadnjem obdobju. Sploh letošnja pomlad je bila za pozabo, saj sem imel zares ogromno težav z boleznimi in moja pripravljenost ni bila prava. Sedaj sem v svoji najboljši kondiciji in vem, kaj so moji cilji. Ne morem reči, da sem v takšni pripravljenosti, kot tisti zares najboljši tukaj na dirki, a imam svoje priložnosti. Na etapi, kot je bila v nedeljo, se mojih šest vatov na kilogram nekako izgubi oziroma se vedno najde nekdo, ki mu to ne predstavlja težav. Dvajseta etapa ima lažji zaključek, kar pomeni, da se te močnejši kolesarji težje znebijo na moč. Tukaj pride v igro tudi strategija in pogum ter vztrajnost.
Ali so vse oči uprte zgolj v predzadnji dan dirke ali lahko morda pričakujemo tudi Mateja Mohoriča hribolazca, kot pred letu na Puy de Dome, ko ste bili tretji?
Morda se me znova lahko tudi na kakšni gorski etapi pričakuje v pobegu, a enostavno vem, da tam nimam možnosti za končno zmago. Kot rečeno, v vsaki naključni skupini, ki sicer ni tako naključna, kot se zdi, se najde nekdo, ki se v klanec lahko pelje bolje od mene.
Koliko bi etapna zmaga pomenila za vaše moštvo?
Etapna zmaga za vsako ekipo pomeni ogromno, saj te postavi na zemljevid, da zares spadaš med najboljše na svetu. V naši ekipi ne dirkamo slabo. Vsak dan smo blizu, smo agresivni. Uspelo nam je priti že na oder za zmagovalce, zmagati pa nam še ni uspelo. Veliko pomeni tudi pikčasta majica Lennya Martineza, ki ostaja tudi naš največji cilj za zadnji teden. To bi ogromno pomenilo tudi za francoski narod, a njegov največji konkurent v tem seštevku je Tadej Pogačar.
Kako pa je biti Slovenec na Touru, ko Tadej Pogačar drvi k svoji četrti skupni zmagi naproti?
Tadej Pogačar je boljši od ostalih. To je zgolj dejstvo, ki ga je treba sprejeti in nihče zaradi tega ni naveličan. Zaradi njegove prevlade je zagotovo lepo biti tudi Slovenec v glavnini, čeprav mi mlajši ne čutimo več toliko nacionalne povezanosti, kot so jo generacije pred nami. Je pa Tadej moj dober prijatelj in vedno je lepo spregovoriti tudi v domačem jeziku, ko je zato priložnost. Vzdušje na Touru letos zelo dobro med vsemi, le zelo naporno je.
Pred kratkimi nam je šef moštva Milan Eržen zaupal, da so vrata za vas vedno odprta pri ekipi Bahrain-Victorious. Kakšne imate načrte za prihodnost?
Pogodba me veže do konca letošnjega leta, a se počutim odlično tukaj. Ekipa mi daje priložnosti in jaz jih poskušam izkoristiti. Tudi v letošnji pomladi so mi stali ob strani. Upam, da bomo našli skupni jezik tudi za prihodnost. Zagotovo si ne želim še parkirati kolesa v kot.
Torej o tem, da bi nekoč postali direktor moštva, kar je tudi želja Milana Eržena, sedaj še ne razmišljate?
O tem trenutno ne razmišljam prav nič in so moji načrti veliko bolj kratkoročni. Trenutno razmišljam zgolj o dirki po Franciji in nimam še niti načrta dirk po koncu Toura.
