Slovensko osebje je v kolesarski karavani izjemno cenjeno. Zato praktično ni ekipe na dirki po Franciji, ki ne bi imela enega slovenskega delavca. Vseeno pa med njimi izstopa moštvo Bahrain-Victorious, ki ima med 25-članskim osebjem kar deset Slovencev. Eden izmed njih je Aljaž Omrzel, ki že tri leta vozi ekipni avtobus. Ob njegovem priimku pa se vsakemu poznavalcu kolesarstva malce naježi koža – Aljaž je starejši brat Jakoba Omrzela, ki je letos s četrtim mestom blestel na dirki po Sloveniji in nato dobil še dirko po Italiji za mlade kolesarje.
Tudi Aljaž Omrzel, ki je šest let starejši od mlajšega brata in je star 24 let, je bil kolesar, a se je predčasno odločil za konec kariere. Zaradi družinskega podjetja je že pri osemnajstih letih naredil izpit za kamion, tri leta pa še za avtobus. Od takrat sodeluje z najbolj slovenskim kolesarskim moštvom v svetovni seriji in skrbi, da tekmovalci pravočasno pridejo na start etape in tudi dovolj zgodaj v hotelske sobe, da naberejo moči za naslednji dan. Njegovo delo pa je več, kot le voznik.
Iz etape ne gredo vedno vsi z avtobusom
»Moj dan se prične ob sedmi uri zjutraj. Nato grem s kolesarji in športnimi direktorji na start etape, od starta do cilja se peljem sam in nato zopet s polnim 'tovorom' do hotela,« v najbolj osnovni obliki svoj dan na dirki po Franciji opiše Aljaž Omrzel. Nam je kaj kmalu postalo jasno, da vse ni tako enostavno, saj ga je veliko dela čakalo tudi na parkirišču pod Mont Ventouxom, kjer je čakal na prihod kolesarjev.
»Avtobus je vsak dan potrebno počistiti. V njem je potrebno pripraviti hrano za tekmovalce, napolniti hladilnike. Treba je tudi oprati njihove stvari in nato te vzeti iz stroja. Vožnja avtobusa nekako predstavlja le deset odstotkov mojega dela,« nato nekoliko bolj podrobno opiše svoje delo. Že do prihoda do moštvenega avtobusa, ki je bil nastanjen čisto ob koncu tekmovalne arene, smo zaslišali nekaj slovenskih besed. »Imamo veliko svojega dela, a ostane nekaj časa tudi, da se pogovorimo med seboj. Vedno je lepo, da lahko spregovoriš v slovenskem jeziku,« 24-letnik tudi pove, da se s Slovenci iz drugih ekip odlično razume.
Mlajši brat ima do njega več spoštovanja
Omrzela smo ujeli na dan, ko je bil logistično zelo zahteven in svojega avtobusa ni mogel peljati na sam cilj etape. »Takšen dan je le nekoliko daljši za nas, saj moramo kolesarje čakati na cilju. A tako je pravzaprav vsak dan. Ker nekateri zaostanejo več časa, se nato tudi osebje na terenu odloči, katerega čakamo s prevozom in kateri se pelje do hotela s kombijem, ki je na cilju. Sicer pa taka etapa ne predstavlja večjih dodatnih težav zame. Na splošno do sedaj na letošnjem Touru še nismo imeli veliko časa in naj tako tudi ostane,« nekdanji kolesar pove, da zanj ni razlik v dnevu.
Voznik avtobusa je navadno tudi odgovoren za pravila na njem, a ker ne gre za povsem običajen avtobus, se tudi tukaj stvari razlikujejo. »Vzdušje na avtobusu se navadno spreminja in je odvisno od rezultata na etapi. Sicer pa imajo fantje dovoljenje, da sami predvajajo glasbo, ki si jo želijo. A na tem Touru je glavni DJ športni direktor Gorazd Štangelj,« nam je z nasmehom na obrazom razkril manjšo skrivnost iz avtobusa.
Za konec pa se ni mogel izogniti vprašanju o svojem mlajšem bratu Jakobu, ki velja za naslednjega slovenskega kolesarskega čudežnega dečka. »Pustimo času čas. Je pa res, da se stvari lepo odvijajo,« poskuša ostati zadržan pri odgovoru na vprašanje, kdaj ga bo vozil z etape na etape na dirki po Franciji. »Sem ga pa letos že vozil na dirki po Sloveniji. Bilo je zelo zanimivo, saj imam s kolesarji dober občutek, pri njem pa sem še vseeno čutil spoštovanje, ki ga čuti do starejšega brata.« Zanimivi so tudi načrti voznika avtobusa po koncu dirke po Francije, saj mora svoje prevozno sredstvo peljati v Španijo, kjer bo potekala dirka po Burgosu, sam pa se bo v domovino na zaslužen odmor odpravil z letalom.
