David Walsh je priznani irski novinar, ki je bil prvič na dirki po Franciji leta 1987. Njegova eminenca novinarskega poročanja iz dirke po Franciji se vidi na vsakem koraku. V novinarskem središču praktično ni novinarja, ki ga ob srečanju ne bi pozdravil in mu stisnil roke. Glavni pisec športnih vsebin za časnik The Sunday Times je poznan predvsem po tem, da nekdanjemu kralju Toura Lancu Armstrongu nikoli ni verjel, da tekmuje čist. Američan pa je nato pod pritiskom njegovega poročanja priznal športno nečistost.

Tudi zaradi tega se kolesarstvo vsako leto sooča s številnimi dvomi o uspehih zdajšnjih šampionov. »Na dirki po Franciji sem bil prvič leta 1987. Nato nisem bil prisoten čisto vsako leto, a opažam razlike. Veliko stvari mi govori o tem, da je kolesarstvo v zadnjih petih letih čist šport,« nam je na začetku pogovora povedal ​David Walsh, ki si je za nas vzel čas ob koncu svoje poklicne poti. Spoštovani Irec nam je namreč zaupal, da je letošnji Tour po vsej verjetnosti njegov zadnji, saj se ob koncu leta pri svojih 70 letih odpravlja v pokoj.

Ko gleda Pogačarja, ne vidi dopinga

»Kolesarstvo je napredovalo. V časih Armstronga ali Miguela Induraina je bila filozofija tega športa taka, da ko je kolesar pri dobrih dvajsetih letih prišel v kolesarski šport, je dobil proste roke nekaj let, da je razvil svoj potencial. Ko je prišel do maksimalne ravni, so nekateri člani ekipe pristopili do njega in mu razložili, da jo mora dvigniti na še višjo raven in so mu ponudili doping, ki je bil takrat rešitev za takšen napredek. Zdaj, ko kolesar doseže neko raven, se osredotočijo, kaj lahko izboljša pri opremi, prehrani, treningu. Vse to ima na koncu enak učinek,« je prepričan Irec.

Za vzorčen primer svojih trditev predstavlja ravno Tadeja Pogačarja, ki se mora zaradi izjemnih predstav največkrat soočiti z nadležnimi vprašanji o dopingu. »Moje besede potrjuje njegov črn dan na Col de la Loze pred leti. Zmanjkalo mu je energije. V ekipi so se veliko naučili in spremenili njegovo prehrano med dirko. Še vedno je možnost, da se mu tak dan ponovi, ampak so možnosti majhne,« se Walsh dobro spominja najhujšega dne prvega kolesarja sveta na dirki po Franciji. Za šampiona iz Klanca pri Komendi ima še en dodaten razlog, zakaj verjame v njegovo čistost. »Tadej Pogačar je celo leto praktično na enaki ravni. Ko je bilo kolesarstvo 'suženjstvo' dopinga, smo spremljali kolesarje, ki so se pripravljali le na eno dirko na leto. Indurain ali Armstrong tako spomladi nikoli nista dirkala na klasikah, saj je telo takrat potrebovalo počitek, da je izločilo strupe iz telesa in se je lahko pripravilo na novo dozo prepovedanih snovi. Pri Tadeju tega ne vidimo.«

Zagotovo mi ni všeč, ko se denimo Mauro Gianetti hvali za Tadejeve uspehe. Ne gre za to, da ga jaz ne maram. Moti me to, da sam nikoli ni javno spregovoril o svoji preteklosti in jo razčistil.

David Walsh, priznani irski novinar

Ob opisanem smo ga hitro spomnili, da je tip kolesarja, ki ga je opisal, Jonas Vingegaard. »Ko gledam Tadeja in Jonasa, ne vidim dopinga. Že štiri leta oba vozita na izjemni ravni in ne kažeta slabosti. Enostavno skupaj eden drugega delata boljšega,« je prepričan.

Tudi oče odvisnik noče, da bi otrok postal odvisnik

Da se kolesarstvo ne more znebiti črne preteklosti, je razlog tudi v tem, da imajo praktično vse ekipe svetovne serije na vidnih položajih nekdanje dopinške grešnike. »Zagotovo mi ni všeč, ko se denimo Mauro Gianetti hvali za Tadejeve uspehe. Ne gre za to, da ga jaz ne maram. Moti me to, da sam nikoli ni javno spregovoril o svoji preteklosti in jo razčistil. Imam izkušnje s številnimi nekdanjimi kolesarji, ki so padli na dopingu in so o njem spregovorili. Večina ne mara dopinga in si ne želi, da bi se ga posluževala zdajšnja generacija. Nekako tako, kot odvisnik nikoli noče, da bi njegov otrok tudi postal odvisnik,« je prepričan David Walsh.

Na letošnji dirki po Franciji je sicer manj vprašanj o vedno pereči temi. »Kolesarji nam dajejo razlog, da jim verjamemo. Ne gre za to, da je morda več mlajših novinarjev. Sam sem mnenja, da nekdo, ki je prvič tukaj, lahko celo bolje opravlja delo od mene,« ne vidi problema o sodobnem novinarstvu. Seveda pa je bilo najbolj burno, ko je zmagal Thymen Arensman (Ineos Grenadiers), saj je ravno pred začetkom dirke izbruhnila zgodba o dopinškem škandalu nekdaj najmočnejše ekipe na svetu. »Spet govorimo o zgodbi iz leta 2012, ki je že stara. Takšnega primera iz leta 2022 ali kasneje ni,« pravi in se še dodatno dotakne zgodbe, ki ima tudi slovensko ozadje, saj naj bi bil glavni akter član osebja D. R.: »Zelo hudo mi je zanj, saj je tudi tokrat zaradi vsega pritiska moral zapustiti Tour. Ne verjamem, da je on deloval individualno v tem projektu. Moti me to, ker na vprašanja ne odgovarjajo, da bi prišli zadevi do dna.« 

Priporočamo